Drevo je ključno mesto, da 'udanemo' stezico. Desno je treba gledati. / Foto: Jelena Justin

Mimo okna v Nanosu

Maj (1142 m n. m.) in Suhi vrh (1313 m n. m.) – Do najvišjega vrha Nanosa, do Suhega vrha, po neoznačeni poti čez Maj in Votlo steno. Lepa krožna pot, ki terja nekaj občutka za orientacijo in dobro opazovanje.

Nanos je dvanajst kilometrov dolga in do šest kilometrov široka kraška planota, ki ločuje celinski del Slovenije od Primorske. Ta gorska pregrada je znana po oddajniku, ki je na vrhu Pleše, kamor se odpravi tudi večina pohodnikov, kljub temu da je najvišji vrh Suhi vrh. Za vzpon nanj bomo danes izbrali neoznačeno stezo čez Maj in Votlo steno.

Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu Razdrto. Na koncu izvoza zavijemo desno in po nekaj kilometrih zavijemo levo do vasi Strane. Parkiramo na sredini vasi, kjer sta ekološki otok in košarkarsko igrišče. Sprehodimo se skozi vas in se držimo kolovoza, ki se začne vzpenjati. Na razcepih se držimo levih kolovozov, ko dosežemo travnik, kjer na sredini stoji čudovito drevo, v ozadju pa zagledamo skalni raz, preko in ob katerem se bomo vzpenjali do Maja. Ko dosežemo travnik, bodimo pozorni na desno stran, kjer opazimo stezo in malce globlje v gozdu tudi velikega možica, ki označuje začetek naše poti. Steza se hitro začne strmo vzpenjati, sledimo možicem, ki nakazujejo smer vzpona, a tudi steza je precej lahko sledljiva. V srednjem delu zavije steza bolj proti desni, nato se pa strmo povzpne na greben. Na grebenu je tudi razgledna točka. Steza nas ob robu grebena vodi naprej. Ponekod so na poti celo skale, okus po visokogorju.

Na vrhu Maja se nam odpre pogled na Plešo (Nanos), Snežnik in na okno v Nanosu, mimo katerega se bomo povzpeli. Ob robu grebena nadaljujemo naprej. Pot se najprej malce spusti, ponekod je izpostavljena in po dežju je potrebna precejšnja nevarnost zdrsa. Neoznačena steza nas vodi čez Votlo steno, v kateri se skriva okno v Nanosu. Spustimo se skozi okno na drugo stran. Globoko pod nami je cerkvica sv. Brica, mimo katere bomo sestopili v dolino. Vrnemo se nazaj na nemarkirano pot. V tem delu je potrebne nekaj pazljivosti in oprezanja za stezico, ker je nekaj dreves podrtih. Steza začne zavijati v desno in nas v prečnem in ponekod strmejšem vzponu pripelje direktno na vrh Suhega vrha, 1313 m n. m. Z vrha Suhega vrha sestopimo po markirani poti nazaj v Strane. Najprej sledi strm sestop, ki nas pripelje na makadamsko cesto, ki ji sledimo mimo lovske koče, nato pa zavijemo levo navzdol proti vasi Strane. Če bi nadaljevali naravnost, bi po markirani poti prišli do Vojkove koče na Nanosu.

Sestopamo po tipičnem kraškem gozdu. Ko pot začne zavijati v levo, se spremeni v nekakšno mulatjero in postane razgledna. Hitro smo na križišču poti, kjer zavijemo levo in si ogledamo še zunanjost cerkvice sv. Brica. Uradno ime je cerkev sv. Brikcija, a se je med ljudmi uveljavilo zgolj ime Bris. Gre za krščanskega škofa, svetnika in spokornika iz 5. stoletja našega štetja.

Od cerkvice se vrnemo nazaj na široko markirano pot. Precej hitro dosežemo studenček, nato pa še razpotje, kjer gre desna pot proti Nanosu, mi pa gremo levo v Strane. Naj omenim še, da je omenjena pot del t. i. Jakobove poti, ki poteka v Sloveniji. Na koncu makadamske poti dosežemo asfaltirano cesto, po kateri se vrnemo nazaj do parkirišča, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 1313 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5 (orientacija)