Izziv je staranje prebivalstva
Po okrevanju gospodarstva po koronakrizi se bo treba znova posvetiti izzivom staranja prebivalstva, ugotavljajo v organizaciji OECD, v katero se je Slovenija včlanila pred desetimi leti.
Brdo pri Kranju – Slovensko gospodarstvo je po petih letih močne rasti, ko so se dvignile zaposlenost, plače in blaginja, močno prizadela kriza zaradi pandemije covida-19, čeprav so učinke na gospodarstvo omilili ukrepi za ohranjanje delovnih mest in dohodkov. Glavno kratkoročno vprašanje je zato, kako čim prej podpreti krhko okrevanje, da bi se izognili nepotrebnim negativnim posledicam na prihodnjo rast, piše v najnovejšem ekonomskem poročilu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je izšlo ob deseti obletnici članstva Slovenije v tej organizaciji. Obletnico so v ponedeljek zaznamovali z videokonferenco na Brdu pri Kranju.
Gospodarski učinek izbruha koronavirusa in z njim povezanih omejevalnih ukrepov je bil zgodovinski upad dejavnosti; najhuje je bil prizadet turistični sektor, močno tudi cestni promet in proizvodnja, zlasti zaradi zaustavitve proizvodnje v avtomobilskem sektorju, ugotavljajo v OECD-ju, kjer so za Slovenijo predvideli upad bruto domačega proizvoda (BDP) za 7,8 odstoka v letu 2020, v naslednjem letu pa 4,5-odstotno rast. V primeru drugega vala pandemije bi se lahko gospodarstvo letos skrčilo za 9,1 odstotka in naslednje leto zraslo za 1,5 odstotka, delež javnega dolga v BDP pa bi lahko v letu 2021 dosegel 87,5 odstotka (82,9 odstotka v primeru enega vala), so izračunali.
Okrevanje gospodarstva po koronakrizi bo predvidoma postopno in ga bo morda treba še dodatno podpreti, dokler ne bo samo po sebi vzdržno, vključno z zagotavljanjem usposabljanja in podpore pri iskanju zaposlitve nižje kvalificiranim delavcem. Kot piše v poročilu, bo gospodarstvo, katerega glavni tveganji sta za zdaj porast stečajev in povečevanje brezposelnosti, morda potrebovalo fiskalno spodbudo v obliki hitrih začasnih ukrepov, ki so enostavni za izvajanje. Ko bo okrevanje gospodarstva spet postalo vzdržno, pa se moramo znova osredotočiti na dvig produktivnosti, okrepitev javnih financ ter prilagajanje trga dela in socialnega sistema manjši in starejši delovni sili, ugotavljajo v OECD-ju. Zaradi staranja prebivalstva je namreč ogrožena dolgoročna fiskalna vzdržnost, ki jo lahko med drugim okrepimo tudi s poznejšim upokojevanjem, svetujejo. Brez ukrepov bo sicer delež javnega dolga v BDP še naprej naraščal, svarijo.
»Slovenija je od pridružitve organizaciji OECD dosegla izreden gospodarski in socialni napredek, vlada pa je na občudovanja vreden način ukrepala, da bi obvladala zdravstvene in gospodarske posledice pandemije covida-19,« je preko video povezave v Slovenijo sporočil generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria. »Zdaj je pomembno, da ostane na začrtani poti, da je pripravljena na zagotavljanje nadaljnje podpore, kjer je to potrebno za obnovitev rasti, nato pa nadaljuje ukrepe za reševanje dolgoročnih gospodarskih izzivov zaradi staranja prebivalstva,« je dodal.
Slovenija z včlanitvijo v OECD ni le dosegla cilja, temveč je dobila priložnost za doseganje novih razvojnih uspehov, pa je ob obeležitvi desetletnice članstva dejal minister za zunanje zadeve Anže Logar. Med drugim je poudaril, da se je povprečna starost v tem obdobju zvišala za približno dve leti, povprečna plača pa za vsega 160 evrov. »Če bi se na tej poti vedno odločali politično modro, bi se morala plača verjetno povečati precej bolj,« je poudaril.