Farovška kuharica Jakoba Aljaža

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (259)

Marije Žagar, ki se je rodila 18. julija 1869 pri Bačnikovih iz Zavrha pod Šmarno goro, se je oprijel naziv farovška Micka. Bila je nečakinja Jakoba Aljaža in je velik del življenja preživela pri stricu. Mati Marije in Mance Žagar je bila sestra Jakoba Aljaža, Marija in Manca pa njegovi nečakinji. Njuni starši so se smrtno ponesrečili, ko so prevažali z vozom steber za kozolec. Marija in Manca sta po tej nesreči ostali siroti, njuno, Žagarjevo kmetijo so morali prodati (po nekih virih jo je prodal Jakob Aljaž), denar pa so »naložili« v banko na imeni še mladoletnih hčera. Jakoba Aljaža so imenovali za skrbnika. Aljaž je Marijo in Manco že ob nastopu kaplanovanja v Tržiču vzel s seboj. Z njim sta odšli tudi na Blejsko Dobravo. Ko so ga leta 1989 premestili kot župnika na Dovje, je tam ostal 38 let, do smrti 4. maja 1927.

Marija je ostala pri stricu do njegove smrti. Skrbno je opravljala dela župniške kuharice. Po smrti Jakoba Aljaža se je Marija za nekaj časa odselila na sosednjo dovško domačijo h Golobovim, zadnja leta življenja pa je v veliki revščini in pomanjkanju preživela v jeseniški hiralnici, kjer je umrla 15. februarja 1952.

Marija je bila znana po brhkosti in tudi po delavnosti. Po umu je bila podobna stricu Aljažu. Bila je nadarjena glasbenica. Igrala je citre in v farni cerkvi tudi orgle. Bila je odlična pevka. Vodila je pevske zborovske vaje. Stric Jakob Aljaž ji je vse te vrline priznaval in jo cenil. Ohranil se je znameniti Aljažev zapis o Micki: »Brez tebe, Micka, bi pol manj naredil po planinah.« Aljaž se je leta 1895 odločil, da na vrh Triglava postavi »turn«, ki je kasneje postal simbol slovenstva. Od srenjske skupnosti Dovjega, to je od 137 lastnikov, je odkupil od parcele 1484/1, 16 kvadratnih metrov, na vrhu Triglava. Prvi dogodek, ki ga je Micka finančno denarno »rešila« s svojo dediščino po starših, je bilo Mickino plačilo stroškov izdelave in postavitve Aljaževega »turna« vrh Triglava v vrednosti tristo goldinarjev, kot je zapisal Aljaž (po nekaterih zapisih pa naj bil štiristo goldinarjev).

Zapisi o farovški Micki, kuharici dovške župnije, nehote prepričajo, da je verjetno Jakob Aljaž velik del Mickine dote porabil za namene gradenj planinskih koč, poti, kapelic. Znano je Mickino vprašanje Jakobu Aljažu: »Stric ali ste vso mojo dediščino vtaknili v triglavske koče?« Čez čas naj bi tudi rekla: »Stric, zdaj boste pa morali dati tisti moj denar na svetlo, poročila se bom!« Zgodila pa se je tragedija. Njenega fanta je zasul snežni plaz in ni bilo ne poroke ne denarja. Po daljšem obdobju, že v začetku prve svetovne vojne, se je Micka ponovno obrnila na strica Aljaža: »Stric denar pripravite, z Janezom (morda Paštbarjevim oz. Petermanovim z Dovjega) bova kupila hišo na Jesenicah.« Žal tudi tokrat ni bilo sreče, kajti Janez je bil vpoklican v vojsko. Bil je ranjen in je na Dunaju v bolnišnici umrl.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Po potresu leta 1895 se je v Kranju naselila tudi Smrekarjeva družina. Oče je v Kranju delal kot postrešček in je umrl leta 1906. Tako je nekaj časa živel v Kranju tudi risar, grafik in slikar Hinko Smrekar, rojen 13. 7. 1883. Smrekarjeva hiša v Ljubljani se je ob potresu podrla.

V Kranju se je 14. 7. 1914 rodil književnik Albert Papler. Napisal je prvo slovensko TV-nadaljevanko Večerna šola, ki so jo predvajali v letih 1965 in 1966.

V Kropi se je 17. 7. 1866 v drugi največji fužinarski hiši rodila pesnica Kristina Šuler. Njena mama je bila Hedvika, rojena Potočnik, iz najpremožnejše kroparske hiše.

V Trzinu se je 17. 7. 1905 rodil zdravnik Tine Zajec. Vodil je partizansko bolnišnico pri Komendski Dobravi. Nemci so jo izsledili in ustrelili njega, 16 ranjencev in dve bolničarki.