Zbolelo je tudi gospodarstvo

Pred dnevi, ko je Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predstavila rezultate lanskega poslovanja slovenskega gospodarstva, se je še enkrat več potrdilo, da pandemija covida-19 ne predstavlja samo zdravstvene krize, ampak tudi gospodarsko. In da so učinki pandemije tako rekoč čez noč močno zamajali temelje gospodarstva, ki je še lani beležilo stabilno rast.

Enako usodo doživlja tudi gorenjsko gospodarstvo. Še lani so namreč gorenjske gospodarske družbe nadaljevale pozitivne trende poslovanja, saj so v primerjavi z letom 2018 povečale obseg poslovanja in poslovno leto zaključile z neto čistim dobičkom. Ustvarile so 7,2 milijarde evrov prihodkov in 333 milijonov evrov neto čistega dobička, dosegle so 44.272 evrov neto dodane vrednosti na zaposlenega.

Lansko poslovanje gorenjskega gospodarstva ni bilo briljantno, bilo pa je še vedno dobro in predvsem ni kazalo nobenih znakov, da bi se rast lahko na hitro ustavila, morda kvečjemu upočasnila. Še največja skrb v premnogih podjetjih – in ni bila majhna – je bilo pomanjkanje delovne sile.

V prvih treh mesecih je sicer gorenjsko gospodarstvo že beležilo negativno rast, predvsem zaradi upada izvoza, a še vedno je bilo dela razmeroma dovolj, dokler ni novi koronavirus marca prestopil tudi slovenske meje. Strogi ukrepi, s katerimi se je Slovenija podobno kot preostali svet spoprijela z zdravstveno krizo, so naposled vodili še v gospodarsko krizo. Mnoge dejavnosti so se povsem ustavile, v drugih, kjer so poslovanje nadaljevali, pa so kmalu, najkasneje maja, zaznali drastičen upad naročil – za polovico in še več. Seveda je manjši del gospodarstva, na primer spletna trgovina, v spremenjenih razmerah koval tudi nadpovprečne dobičke, a pod črto lahko ugotovimo le, da se je tudi gospodarstvo zaradi koronavirusa močno »prehladilo«. Kar je imelo za posledico tudi porast brezposelnosti. Na Gorenjskem je bilo na primer konec maja kar za petdeset odstotkov več registriranih brezposelnih kot lani v tem času.

Podatki o brezposelnosti za junij so sicer že nekoliko bolj optimistični, saj je priliv novih brezposelnih že manjši od odliva. Neki optimizem obstaja tudi v gospodarstvu, a ga hkrati najeda negotovost. Vsem je velika uganka, kaj bodo prinesli naslednji meseci, kaj bo jeseni. Bodo podjetja znova začela prejemati večja naročila? Bomo morda doživeli še drugi val epidemije? Bodo tudi tedaj številni morali prisilno zapreti svoja vrata? Bo država takrat še zmogla podjetjem pomagati prebroditi najhujše čase? Vprašanj je veliko, na odgovore pa bomo morali počakati.