Položaj delavcev še slabši
Strukturno izkoriščanje delavcev se je v času koronakrize še povečalo, so ugotavljali gostje razprave, ki jo je v Kranju organizirala stranka Levica.
V zadnjem času vse pogosteje prihaja do množičnih kršitev delavskih pravic, nezakonitih odpuščanj, neizplačevanja plač, regresa in podobno. Situacija se je v času koronakrize samo še zaostrila, nekateri delodajalci so postali še bolj brezobzirni, delavske pravice pa še bolj zapostavljene. Zato za pomoč vsem prizadetim Delavska svetovalnica odpira svoja vrata v Škofji Loki in v Kranju.
Kranj – V Kranju je o položaju delavcev v času epidemije ter o tem, kakšen bo videti svet po epidemiji covida-19, potekala razprava stranke Levica. Sogovorniki so bili poslanec Miha Kordiš, vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić in predstavnik Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc, ki so ugotavljali, da so se nezavidljive razmere za delavce v času koronavirusa še potencirale.
Država je sprejela ukrepe za omilitev posledic epidemije, a sogovorniki so ob tem ugotavljali, da so bili ti namenjeni reševanju lastnikov kapitala, delavcem so ostale le drobtinice. Opozorili so na nekatere zlorabe, do katerih je prihajalo v minulih mesecih, v tem času se je še jasneje pokazala družbena razslojenost. Nekatere poklicne skupine, brez katerih družba ne more, so bile v tem času še posebno izpostavljene: zdravstveni delavci, prodajalci, policisti, gasilci, delavci v proizvodnji, pokazala pa se je tudi zapostavljenost teh poklicev. Izrazile so se tudi razlike med zaposlenimi (ali prekarnimi delavci) samimi. Opozorili so na dejstvo, da so zaradi zaščite pred morebitno okužbo mnogi delali od doma, kar pa ne velja za večino industrijskih delavcev. Industrijske cone so v času korone v Sloveniji v nasprotju s severno Italijo ostale odprte, za izpadla italijanska naročila so se »stepli« drugi, med njimi tudi v Sloveniji, saj so s tem zgrabili priložnost za oblikovanje svojih dobičkov, je ocenil poslanec Miha Kordiš. Čas epidemije pa je prinesel tudi nekaj pozitivnih spoznanj, denimo o ranljivosti dolgih dobavnih verig, zaradi česar se bo treba v prihodnje v večji meri zanesti na domače vire, prav tako pa se je pokazala potreba po okrepitvi javnega zdravstvenega sistema. Sindikalista sta opozarjala na kršitve delodajalcev, ti so napovedovali tudi odpuščanja, grozi nam večja brezposelnost. David Švarc je omenil primera velenjskega Gorenja in letališča Fraport. Sindikati so v socialnem dialogu z vlado ob uvedbi ukrepov zahtevali varovalke glede odpuščanja v podjetjih, ki so dobila državno pomoč, a so jim ugodili za krajše obdobje, kot so predlagali sindikati.
Kaj storiti v primerih kršitev, ki jih opažajo že ves čas, v času epidemije pa je prihajalo še do dodatnih zlorab? Delavcem svetujejo prijavo na pristojne inšpekcije, izkušnje sogovornikov pa kažejo na njihovo slabo odzivnost. Ocenjujejo, da so (sindikalno organizirani) delavci skupaj močnejši od delodajalca in da imajo kot orožje v rokah tudi možnost stavke, vendar je danes vse manj delavcev včlanjenih v sindikat, vsak se bori za svoj kos kruha in v tako individualiziranih razmerah jih delodajalci lažje ustrahujejo. Včasih so bili delavci bolj borbeni, češ da nimajo česa izgubiti. V današnjem potrošniškem svetu, ko si želijo zagotoviti primernejši standard, pa mnogi jemljejo kredite in tako ostajajo odvisni od zaposlitve in pristajajo na kompromise. Tudi delavske solidarnosti ni več, delavci postajajo drug drugemu konkurenca, v različnem položaju so redno zaposleni, prekarni delavci, napoteni agencijski delavci, migranti...