Srečanje ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch (levo) s predstavniki krovnih političnih organizacij na Koroškem na slovenskem generalnem konzulatu v Celovcu. Brez zaščitnih mask tudi na Koroškem ne gre.

Obletnica neizpolnjenih obljub

Pred oktobrsko stoto obletnico koroškega plebiscita pogosto beremo in slišimo, da je obletnica priložnost za izpolnitev obljub, zapisanih ob plebiscitu in kasneje, leta 1955 ob podpisu Avstrijske državne pogodbe. Marsikaj je še ostalo mrtva črka na papirju, od finančne pomoči slovenskim organizacijam, društvom in medijem do zagotovitve dvojezične vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh, od vrtca do srednje šole. O uresničevanju zagotovljenih pravic Slovencem na Koroškem sta se v začetku tedna v Ljubljani pogovarjala tudi avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg in slovenski zunanji minister Anže Logar.

Uresničevanje pravic Slovencev na Koroškem je bila osrednja tema prvega uradnega obiska slovenske ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch v Celovcu. Pogovarjala se je s predstavniki treh osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem in predsednikom edine politične stranke Slovencev na Koroškem Enotna lista, nato z zastopniki obeh kulturnih organizacij, z uredniki slovenskih tiskanih, radijskih in televizijskih medijev in s člani iniciative SKUP, Slovenski konsenz za ustavne pravice. Ministrica je svoj obisk na Koroškem sklenila s pogovorom s celovško-krškim škofom dr. Jožetom Marketzom.

Ministrica je bila po pogovorih zadovoljna, da je od blizu, neposredno slišala za probleme narodne skupnosti, ki jih je treba čim prej rešiti. Tu ima vsaka prizadeta stran svojo vlogo: Republika Avstrija in dežela Koroška, Republika Slovenija in tudi manjšina sama. Predstavniki slovenskih političnih zastopniških organizacij so bili enotni, da je jubilejno plebiscitno leto priložnost, da avstrijska država zviša podpore manjšini, da omogoči javno in tudi zasebno dvojezično vzgojo in šolstvo od jasli do mature tudi zunaj uradno določenega dvojezičnega ozemlja in da končno zagotovi ustrezno gmotno osnovo za delovaje slovenskih medijev na Koroškem. Včasih sta izhajala dva časopisa, sedaj pa eden – in še ta se bori z velikimi težavami. Organizacije pa so še vedno na različnih bregovih pri predlogu dela koroških Slovencev in tudi politike iz Ljubljane za enotno, združeno zastopniško organizacijo. Prav tako vsem organizacijam ni po godu izbira slovenskega govornika na oktobrski osrednji plebiscitni proslavi v Celovcu – predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. O tem naj bi se še pogovarjali.