Nagličev vnuk Matjaž Šporar in kamniški župan Matej Slapar na odprtju razstave

Kamniške gore na starih fotografijah

V prostorih Občine Kamnik je do konca poletja na ogled razstava starih fotografij, ki jih je v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja posnel fotograf in kronist Peter Naglič iz Šmarce.

Zapuščina Petra Nagliča – ščetarskega mojstra, tovarnarja, romarja, planinca, človekoljuba, predvsem pa amaterskega fotografa iz Šmarce pri Kamniku, ki je umrl pred dobrimi šestdesetimi leti – obsega več kot deset tisoč fotografij, ki so neprecenljiv vir etnologov, zgodovinarjev in drugih raziskovalcev naše preteklosti, saj je Naglič veljal za zelo vestnega kronista, ki je v fotografski objektiv ujel večino pomembnih dogodkov svojega časa. Za njegovo zapuščino zadnja leta skrbi njegov vnuk Matjaž Šporar, ki je ustanovil tudi Društvo Peter Naglič. Redno pripravlja razstave, ker meni, da mora fotografije videti čim več ljudi, saj bi si to želel tudi njegov ded.

V prostorih Občine Kamnik so Nagličeve fotografije letošnje poletje na ogled že tretjič, tokrat pa je Šporar izbral dela, povezana s kamniškimi planinami. Peter Naglič je bil namreč tudi velik ljubitelj gora, v katerih je našel poseben navdih za svoje ustvarjanje. Obiskoval jih je v krogu svojih najbližjih, zelo pogosto, do izhodišča pa se je pripeljal s kolesom. Pa ne le v Kamniško Bistrico, ampak tudi na Jezersko in v Logarsko dolino. Fotografije so predstavljene na 24 panojih, ki si sledijo po nadmorski višini – najprej Kamniška Bistrica z okolico, nato Sveti Primož nad Kamnikom, Velika planina, Kokrsko sedlo, Kamniško sedlo in Krvavec, na koncu pa še najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp Grintovec. Dodane so še podobe iz njegovih planinskih izletov na Jezersko in v Logarsko dolino. Vsi panoji so opremljeni tudi z Nagličevimi rokopisi, saj je dokaj vestno beležil vse izlete, vsakemu pa je dodana tudi izvirna misel, ki je povzeta iz knjige Franceta Malešiča iz Kamnika z naslovom Gora ni nora, mi pa tudi ne.

»Iz ohranjenih posnetkov lahko razberemo, da so se z njim v planine odpravili tudi bližnji sodelavci iz njegovega podjetja, kar priča o tem, da je imel prijateljske in pristne odnose tudi z njimi. Nagličevo navezanost na slovenske planine je morda iskati v opazovanju neokrnjene narave, odkrivanju neznanega ali spopadanju z lastnimi sposobnostmi ali preprosto hrepenenje po miru v brezmejnem morju tišine in objemu gora. Ravno povezava duhovnega udejstvovanja s športno aktivnostjo, tudi planinstvom, je bila osnovna nit delovanja Orlov, katerih član je bil tudi ded Peter,« je na odprtju razstave še povedal Matjaž Šporar, ki je dedovo zapuščino šele mnogo let po njegovi smrti povsem po naključju odkril na podstrešju njegove hiše.

Razstava bo na ogled do konca avgusta v času uradnih ur Občine Kamnik.