Zaklad pod ruševinami tržiškega Gutenberka
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (255)
Na vznožju Dobrče pri Tržiču so ostale ruševine nekdanjega gradu Gutenberk, ki sodi med najstarejše slovenske gradove. Še posebno je ostal v spominu kot rojstni kraj prvega ljubljanskega škofa Žiga (Sigismunda) pl. Lamberga, ki je umrl 18. junija 1488. Grad prvič omenjajo leta 1156. Prvi se v listinah od 1326 dalje omenja Viljem, tudi kot Landenberg, Lannberg in Landenwerg. Šele konec 14. stoletja se je ustalila oblika Lamberk. Kot zadnje lastnike v 15. stoletju pa Valvasor navaja Lamberge, ki so utrdbo prejeli skupaj z nakupom Tržiča, ki mu je leta 1444 cesar Friderik III. na pobudo tedanjih lastnikov Tržiča (Lovrenca Paradajzarja z gradu Neuhaus in dedičev Janeza Lamberga z gradu Gutenberk) podelil tudi trške pravice. Po potresu leta 1511 Lambergi gradu niso več obnavljali. Leta 1557 so si od kralja Ferdinanda izposlovali dovoljenje, da ime grada prenesejo na mlajši grad Glanz (Slatna pri Begunjah), ki je tako dobil naziv novi Gutenberk. Stari Gutenberk so nato dokončno opustili. Na starem gradu, ki se ga je med ljudstvom oprijelo ime Hudi grad, se je v ljudskem izročilu ohranila pripovedka tudi o zakleti grajski hčerki.
V nedeljo zjutraj so vaščani in grajski množično odšli v cerkev na obvezno nedeljsko mašo, da se ne bi zamerili Bogu in grajskemu gospodu, ki je bil glede maše zelo rigorozen.
Grof je pred tem še enkrat pogledal v sobo svoje hčerke, ki je še vedno spala. Hčerka se je razvila v prelepo mlado gospodično. Ko se je zbudila, je videla, da so vsi odšli k maši. Čakala je nekaj časa, potem pa se je odločila poiskati kuharico Zofko. Ker v kuhinji ni bilo nikogar, je odšla na dvorišče pogledat, ali je kdo tam. Pred grajskimi vrati je opazila starejšo zgrbljeno postavo. Malce se je ustrašila, ker ni bila vajena biti tako sama, brez spremstva ali družbe svojih domačih ljudi. Ko je bila blizu, se je postava vzravnala in mlada grofica je ugledala starejšo žensko, ki je še nikoli ni videla.
»Prosim malo hrane in vode za ubogo ženo, kot sem jaz,« jo je prosila stara žena. »Oprostite, toda jaz ne vem, kjer je vsa hrana in voda. Morate počakati, da bom našla nekoga, ker danes je nedelja in ni nikogar,« je odgovorila mlada grofica.
»Takoj moram nekaj dati v usta,« jo je zavrnila stara žena.
Mlada grofica je zmedena iskala pijačo in hrano. Ko se je vrnila, je zagledala samo še steklenico, v kateri je bilo nekaj … Sara čarovnica je dala v steklenico strupeno snov, ki je iz mlade žive grofice naredilo zakleto grofico. Po vdihu strupa je izginila in odtlej tiči nekje spodaj, kjer je na škafe veliko zlata, dragih kamnov in srebra. Doslej še ni prišel mladenič, ki bi našel zaklad in rešil prelepo mlado grofico.
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Jaršah pri Mengšu se je 15. 6. 1823 rodil veleindustrialec Peter Majdič. Leta 1874 je kupil stari mlin v Kranju, ga prezidal, napravil nov dotok iz Save in postavil prve turbine.
V Spodnji Sorici se je 15. 6. 1867 rodil Ivan Grohar. S podporo kranjskega deželnega odbora je obiskoval Deželno risarsko šolo v Gradcu. Kasneje je opravil sprejemni izpit na dunajski akademiji, vendar so ga vseeno zavrnili zaradi neustrezne šolske izobrazbe. Julija 1903 je na Dunaju najel atelje in se povezal s slovenskimi intelektualci.
V Bohinjski Bistrici se je 17. 6. 1907 rodil duhovnik in slikar Gabrijel Humek. V letih 1937–1939 je študiral na likovni akademiji v Krakovu, nato na zagrebški in ljubljanski akademiji.
V Škofji Loki se je 20. 6. 1859 rodil slovenski agronom, publicist in organizator kmetijstva Gustav Pirc. Bil je sin kranjskega župana Mateja Pirca in brat župana Cirila Pirca.