Večina uporablja ukrepe države
Po gorenjskih podjetjih smo preverili, v kolikšni meri po koncu epidemije covida-19 uporabljajo pomoč države gospodarstvu, torej subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.
Kranj – Delodajalci lahko od petka na zavodu za zaposlovanje oddajo vlogo za delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, ki ga je do konca leta uvedel tretji protikoronski zakon. Obenem zavod na podlagi protikoronske zakonodaje še naprej izplačuje povračila nadomestila plač za delavce, ki so na čakanju na delo. Skupaj je do zdaj delodajalcem nakazal 157,7 milijona evrov. Ta ukrep sicer traja samo še do konca junija. Po gorenjskih podjetjih smo preverili, katere ukrepe iz protikoronske zakonodaje uporabljajo tudi po koncu epidemije covida-19.
V Domelu iz Železnikov so pojasnili, da so subvencioniranje čakanja na delo najbolj intenzivno uporabljali konec maja, ko je bilo na čakanju 750 zaposlenih, pred tem pa so ta ukrep uporabljali zgolj v omejenem številu od dvajset do štirideset zaposlenih. »Junij je po naročilih za Domel najslabši mesec in pričakujemo upad prodaje za trideset odstotkov glede na plan. Zato smo čakanje na delo nadaljevali za petdeset oseb, ki jim ne moremo zagotoviti dela vsaj v prvi polovici meseca. Uporabili pa bomo tudi ukrep skrajšanega delovnega časa, pri čemer obseg prilagajamo obsegu naročil po programih, zato smo napotili na skrajšan delovni čas na 32 ur okoli štiristo zaposlenih, okoli 150 zaposlenih pa na 24 ur oziroma 20 ur na teden,« je razložil predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar in dodal, da je po umiritvi razmer ukrep skrajšanega delovnega časa zanje ustreznejši od čakanja na delo.
O skrajšanem delovnem času še razmišljajo
V podjetju Merkur trgovina so povedali, da so se do konca maja vsi zaposleni vrnili na delo. Čakanja na delo, ki so ga ga med epidemijo uporabili za okoli petsto zaposlenih, ne uporabljajo več, prav tako se za zdaj niso vključili v ukrep skrajšanega delovnega časa. »Če bomo za ta ukrep izpolnjevali pogoje in bomo ocenili, da je dodana vrednost, se bomo vključili,« so dodali.
V Sumidi z Blejske Dobrave pravijo, da zaradi nejasnosti v zvezi s sprejemom tretjega interventnega zakona ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa trenutno ne uporabljajo. »Imamo pa v nadaljevanju junija v načrtu uporabiti oba ukrepa, in sicer predvsem skrajšani delovni čas,« je dejal direktor Primož Egart. »Če primerjamo ukrepe iz tretjega interventnega zakona, je koristnejši skrajšan delovni čas, saj vsaj delno ohranja zaposlene v delovni kondiciji, pri čemer je še nekaj neznank glede možnosti uporabe. Predvsem upamo, da bosta možna fleksibilno planiranje in uporaba ukrepa znotraj meseca,« je dodal. Po končani epidemiji nihče od zaposlenih ne dela več od doma.
Za kombinacijo ukrepov do konca leta
V kranjski družbi Goodyear Dunlop Sava Tires so med epidemijo na čakanje na delo za različna obdobja napotili okoli 1.480 zaposlenih, trenutno pa ta ukrep uporabljajo še za okoli dvajset odstotkov zaposlenih. »Ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa preučujemo in razmišljamo o njegovi implementaciji v naše delovno okolje. Sicer pa menimo, da bi bilo z vidika organizacije dela optimalno, če bi bila možnost krajšega delovnega časa na voljo že ob samem začetku epidemije. Tudi ukrep subvencioniranega čakanja na delo bi lahko ostal v veljavi dlje časa – okrevanje namreč ne bo trajalo le mesec ali dva,« so razložili.
Ukrep čakanja na delo v manjšem obsegu – za približno polovico zaposlenih – še vedno uporabljajo tudi v Iskri Mehanizmih iz Lipnice. Sočasno vpeljujejo tudi skrajšan delovni čas, ki ga nameravajo uporabljati do konca leta, pretežno v proizvodnji in logistiki. Glavni direktor Marjan Pogačnik ocenjuje, da bi bilo za delodajalce smiselno, da bi do konca leta lahko uporabljali kombinacijo obeh ukrepov – čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. »Za zaposlene, ki jim ne moremo zagotavljati dela, je čakanje boljša opcija, medtem ko je za delovni proces, kjer je prisotnost zaposlenega potrebna, vendar v manjšem obsegu, optimalnejši krajši delovni čas,« je razložil.
Tudi v kranjski Iskri ISD ne morejo zagotavljati dovolj dela za vse zaposlene, čeprav imajo junija več naročil kot v preteklih dveh mesecih. Ta mesec tako že dela več zaposlenih kot v aprilu in maju. A proizvodnja še vedno dela v manjšem obsegu, zato ta mesec uporabljajo subvencioniranje tako za čakanje na delo in kot za skrajšani delovni čas. »Trenutno nam ustreza, da lahko uporabljamo kombinacijo obeh ukrepov. V prihodnje bo organizacija dela odvisna od naročil. Naredili bomo tako, da bomo ohranili čim več delovnih mest,« je razložil generalni direktor Igor Hafnar.
V Fraportu za pomoč letalskemu prometu
V Skupini SIJ, tako tudi v jeseniškem podjetju SIJ Acroni, se sproti prilagajajo razmeram, ki nastajajo zaradi posledic epidemije covida-19. Zaposleni v proizvodnji in skupnih službah so po potrebi za krajši čas napoteni na čakanje na delo, ponekod pa so začasno prešli tudi na skrajšani delovni čas. »Državne ukrepe za pomoč gospodarstvu pozdravljamo. Dobro je, da imamo na razpolago različne oblike pomoči,« poudarjajo. Dela od doma v matični družbi ne uporabljajo več.
V Fraportu Slovenija, kjer naj bi zaradi zelo nizkega prometa kmalu tudi odpuščali, imajo junija na čakanju na delo dobro polovico zaposlenih. »Skrajšan delovnik za ljudi, ki delajo v izmenah in z neenakomerno razporejenim delovnim časom, ni ustrezen ukrep, pri nas ga bomo delno lahko uporabili le pri zaposlenih, ki delajo v eni izmeni,« so pojasnili. »Čeprav je naša dejavnost med najbolj prizadetimi, obenem pa je strateškega pomena za gospodarstvo in turizem, kljub številnim pobudam letalski promet ni bil deležen posebnih ukrepov. Bi jih pa potrebovali vsaj še nekaj mesecev,« so še poudarili.
Za zamaknitev dviga minimalne plače
V kranjskem Iskraemecu in škofjeloškem podjetju Knauf Insulation pa so povedali, da trenutno državnih ukrepov v obliki čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa ne uporabljajo. V Iskraemecu dodajajo, da si želijo takojšnje spremembe zakona o minimalni plači in preprečitev njenega dviga s 1. januarjem 2021. »S tem zakonom se namreč minimalna plača dviga s sedanjih 940 evrov na 120 odstotkov praga revščine, kar lahko pomeni dodaten dvig za 100 in več evrov. Ob tem, da se povrhu plačujejo še dodatki. Veljavnost tega dela zakona bi morali po našem mnenju zamakniti vsaj za leto dni, dokler ne vidimo, kakšne so dejanske posledice te krize,« so razložili.