Doba velikih migracij na Slovenskem

»Sredi 19. stoletja se je tudi na Slovenskem začelo obdobje, znano kot doba velikih migracij. Takrat so, tako kot že prej dele starega kontinenta, širši srednjeevropski prostor zajela množična migracijska gibanja in prerazporejanja prebivalstva. Do druge svetovne vojne se je z ozemlja današnje Slovenije neto izselilo okrog 440.000 prebivalcev. Takemu demografskemu primanjkljaju na ozemlju, ki je ob koncu obravnavanega obdobja štelo manj kot 1,5 milijona prebivalcev, so botrovali migracijski procesi različnih intenzivnosti in usmeritev, večinoma umeščeni med ekonomska in družbena dogajanja. Med prvo svetovno vojno in po njej so jim ob ekonomskih in socialnih vzgibih botrovale še vojne in novonastale politične razmere, zaradi katerih so migracijski premiki dobili tudi prisilni značaj vojnega in političnega begunstva. Slovenske dežele so bile na prvih mestih po stopnji izseljevanja tako v avstro-ogrski monarhiji kot nato v Jugoslaviji. Migracijska gibanja na Slovenskem so bila v določenih obdobjih med najintenzivnejšimi tudi v evropskem merilu. Knjiga želi prikazati glavne obrise množičnega dogajanja, ki je ključno zaznamovalo zgodovino slovenske-ga prostora in njenih prebivalcev. Namen knjige je pokazati, kako so bile selitve vedno sestavni del vsakdanjega življenja v določenem zgodovinskem obdobju, v določenem lokalnem okolju in določeni družinski strategiji preživetja. Ob tem želi razprava hkrati obravnavati izseljevanje in priseljevanje kot skupno doživljanje in izkušnjo posameznega človeka, ki je vedno oboje hkrati, izseljenec in priseljenec.« (str. 23)

V zadnjih letih, zlasti po jeseni leta 2015, ko je čez Slovenijo tekla prava reka islamskih migrantov, se zdi, da večina Slovencev ni naklonjena prihodu ali prehodu migrantov čez naše ozemlje. Pri tem se ista večina ne zaveda več, kako množično smo v različnih obdobjih, zlasti pred prvo, med obema in po drugi svetovni vojni migrirali Slovenci. Ta knjiga je v tem oziru pravi učbenik. Napisali so jo trije avtorji: Aleksej Kalc, Janja Žitnik Serafin in Mirjam Milharčič Hladnik. Prvi piše o zgodovinskih, socialnih, gospodarskih in političnih vidikih migracij na Slovenskem. Druga o organizacijah naših izseljencev, njihovi kulturno-umetniški dejavnosti in skrbi za materni jezik. Tretja pa povzema njihove življenjske zgodbe. Izbrane, seveda, ne vseh. Teh je okrog pol milijona (nemara še več) in te pričajo, da smo tudi Slovenci narod, ki migrira …