Primož Žontar s čebelami in malim kruhkom

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (253)

Pri Sv. Duhu pri Škofji Loki se je 7. junija 1858 rodil kajžarju Jožefu in Mariji, rojeni Vilfan, čebelar in rezbar Primož Žontar. Umrl je 21. junija 1934 v Kranju, kjer so njegovi potomci izredno uspeli na različnih področjih. Med njimi je bil tudi pravnik in zgodovinar dr. Josip Žontar, avtor knjige Zgodovina mesta Kranja.

Po četrtem razredu škofjeloške osnovne šole je ostal na domači kmetiji. Pozimi se je ukvarjal s kolarstvom ter pomagal očetu v kmetijstvu in pri čebelah, ki so jih redili pri hiši že več rodov. Skrb za čebele je tudi njega osvojila za vse življenje. Že zelo zgodaj se je zanimal tudi za rezbarstvo. Kmalu je dosegel veliko spretnost v rezbarjenju modelov za mali loški kruhek. S tem je tako zaslovel, da jih je po naročilu izdelal na stotine.

Od jeseni 1878 do začetka leta 1882 je bil pri vojakih. Udeležil se je okupacije Hercegovine in postal podčastnik. Potem je prestopil k orožnikom in do leta 1899 služboval kot komandir orožniške postaje na Bledu, v Bohinju in na Jesenicah, ko je bil zaradi hujše poškodbe upokojen.

Primož Žontar je krajši čas delal tudi v Kranjski industrijski družbi na Jesenicah in v cementarni v Mojstrani. Leta 1902 se je preselil v Škofjo Loko in se povsem posvetil čebelarstvu in trgovini s čebelami. Na njegovo pobudo so leta 1905 v Škofji Loki ustanovili podružnico čebelarskega društva. V zimskih mesecih je še vedno izdeloval modele za mali loški kruhek, lotil pa se je tudi rezljanja različnih skrinjic. Obenem je sodeloval pri tamkajšnjem Izobraževalnem društvu.

Leta 1906 se je z družino preselil v Kranj in s seboj prinesel tudi svojo čebelarsko slavo. Tudi v Kranju si je postavil čebelnjak. Njegove čebele so kmalu zaslovele doma in tudi daleč po svetu. Letno je lahko po vsej Evropi pošiljal od 150 do 200 plemenjakov in okoli sto rojev. Ko se je po prvi svetovni vojni zmanjšala možnost izvoza panjev, se je preusmeril na izvoz matic, in sicer predvsem v Ameriko. Njegove čebele so vsako leto pridelale toliko medu, da ga je lahko prodajal blizu in tudi zelo daleč. Veliko let je bil v Kranju predsednik čebelarske podružnice, vendar se je klub temu še vedno istočasno ukvarjal tudi z rezbarstvom in oblikoval rezljane skrinjice.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Radovljici se je 1. 6. 1884 rodil slovenski arhitekt Ivan Vurnik. Ob Fabianiju in Plečniku je pionir in utemeljitelj moderne arhitekture na Slovenskem.

V Kapli vasi (danes Komenda) se je 1. 6. 1885 rodil kulturni delavec, politik, poslanec, komendski župan Janez (Ivan) Štrcin. Umrl je 4. 8. 1972 v Komendi. Bil je ena osrednjih osebnosti na Komendskem v obdobju pred drugo svetovno vojno.

V Radovici se je 1. 6. 1898 rodil kirurg Lojze Kramarič. Po vojni je bil vodilni kirurg v vojaških bolnišnicah v Ljubljani, Ankaranu in Postojni.

V Zgornjem Tuhinju se je 4. 6. 1839 rodil glasbenik, organist, skladatelj, učitelj in zborovodja Anton Hribar. Leta 1882 je ob cesarskem obisku Gorice nastopil z okrog dvesto slovenskimi pevci pred cesarjem Francem Jožefom, ki ga je kmalu nato odlikoval z zlatim križcem za zasluge na področju šolstva. Leto dni kasneje je v Trstu cesarju, ki je bival v gradu Miramar, pripravil podoknico s pevci, ki so iz mesta do gradu prišli s čolni.

V Preski pri Medvodah se je 5. 6. 1874 rodil bibliotekar Ivan Krstnik Žibert (redovno ime Avguštin). Do leta 1914 je bil spovednik članov cesarske družine.