Bogdan Potnik z osebnimi poštnimi znamkami, ki nosijo njegove slikarske motive. / Foto: Gorazd Kavčič

Razglednicam dodal še znamke

Kamniški slikar Bogdan Potnik, kljub temu da je v začetku aprila dopolnil že triindevetdeset let, še vedno aktivno ustvarja – ne le slik, ampak tudi razglednice. Do sedaj jih je ustvaril že nekaj tisoč, nedavno pa jim je dodal še osebne poštne znamke.

Bogdana Potnika umetnost spremlja že od malih nog. Na likovno akademijo ga sicer niso sprejeli, tako da je končal srednjo tehnično šolo v Ljubljani, a čeprav ni akademsko izobražen, ni v umetniških vrstah zato nič manj cenjen slikar. Kot strojni inženir je vso svojo poklicno pot delal v Titanu, in čeprav se je kot slikar razvijal kot samouk, mu je tudi stroka ničkolikokrat izrekla priznanje.

Najbolj je znan po svojih akvarelih – po številnih vedutah ali njemu tako ljubih podobah Kamnika, kot so Šutna, malograjska kapela, različna znamenja in številni drugi motivi, ki so svoje mesto našli tudi na razglednicah. »Za osebno uporabo sem izdelal nešteto ročno izdelanih razglednic. Kjerkoli sem se namreč 'potepal', vedno sem domačim in prijateljem pošiljal ročno izdelane razglednice. Moja soproga in drugi najbližji imajo tudi veliko razglednic v obliki voščil, ki sem jih izdelal bodisi za njihov osebni praznik ali za praznične priložnosti. Za tisk razglednic s svojimi motivi, ki bi bile na voljo za širšo uporabo oziroma prodajo, sem se odločil pred nekaj leti. Številka znaša nekaj tisoč, pretežno so to razglednice z motivi Kamnika in okolice,« nam pojasni. Meni, da bi njegovemu zgledu lahko sledili tudi drugi umetniki. »V preteklosti so bile v Kamniku že pobude, da bi vsak kamniški umetnik prispeval vsaj po eno svoje delo za razglednico. Zakaj ta ideja ni uspela, ne vem. Takšne razglednice bi namreč pomagale, da se Kamnik predstavi širšemu okolju kot mesto, ki zna ceniti kulturo in umetnost.«

Nedavno se je odločil izdelati tudi osebne poštne znamke z motivi svojih umetniških del. »Idejo za oblikovanje osebnih znamk sem dobil od članov kamniške Ustanove Mamut. Predlagali so mi namreč, naj za potrebe ustanove izdelam osnutek za znamko, na kateri bi bil upodobljen moj akvarel z motivom mamuta, katerega okostje so izkopali v Nevljah. Znamko sem oblikoval, ob tem pa se mi je porodila ideja, da bi izdal tudi lastne osebne znamke z mojimi slikarskimi motivi. Odločil sem se, da na znamkah uporabim motive Kamnika in svojega rojstnega kraja Zabukovice; skupaj z znamko mamuta je nastalo šestnajst različnih znamk,« pove.

Pri oblikovanju osebnih znamk je moral upoštevati pravila Pošte Slovenije, ki pa niso zahtevna, pravi. Za zdaj jih je izdal le za lastne potrebe in potrebe ožje družine, če pa bo zanimanje večje, jih bo natisnil še več.

In kaj še ustvarja te dni? »Trenutno se ukvarjam s svojimi arhivi. Urejam slike, računalniške in pisne arhive ter druge različne stvari, ki jih hranim in bi jih želel ohraniti tudi za zanamce. Čopič pa sem v roke nazadnje prijel decembra, čeprav mi idej ne manjka. Vse svoje življenje sem rad upodabljal pokrajino, ljudi in okolje, v katerem živijo. Marsikatera upodobitev slovenske pokrajine, ki se sedaj spreminja ali se je že spremenila, bo ostala v mojih upodobitvah kot spomin na preteklost in opomin prihodnjim rodovom,« zaključi s kančkom nostalgije v glasu.