Dijaki zaključnih letnikov se v tem tednu pripravljajo na maturo. / Foto: Gorazd Kavčič

Tudi možnost vrnitve vseh šolarjev

V šolske klopi so se minuli ponedeljek vrnili tudi dijaki zaključnih letnikov, ki se v šoli pripravljajo na zaključne izpite in maturo, vrata so znova odprli dijaški in študentski domovi, včeraj so se vrnili še devetošolci. Strokovnjaki s področja duševnega zdravja pa so opozorili na stiske otrok in mladostnikov, ki se še naprej šolajo na daljavo.

Škofja Loka, Kranj – V Gimnaziji Škofja Loka se je minuli teden v učilnice vrnilo do 45 dijakov na dan, ki so jih razporedili v skupine po največ petnajst dijakov, je razložil ravnatelj Jože Bogataj. Oživel je tudi Dijaški in študentski dom Kranj, v katerem je v preteklem tednu bivalo 12 dijakov in 23 študentov, a že v tem tednu pričakujejo, da se jim bo pridružil še kakšen, je razložila ravnateljica Judita Nahtigal. Vse glasnejši so tudi namigi, da bi se v prihodnje v šole lahko vrnili vsi učenci in dijaki.

Srednje šole so vrata za zdaj odprle zgolj dijakom zaključnih letnikov, ki so morali pridobiti še zadnje ocene, v tem tednu pa se posvečajo pripravam na maturo, ki se začne v soboto. V šolah se morajo držati strogih pravil glede vstopanja in izvajanja higienskih ukrepov. »Po novem imamo pred vsako učilnico razkužilo, v učilnicah pa imajo dijaki na voljo mila za umivanje rok,« je pojasnil Jože Bogataj, ki pravi, da so higienskim priporočilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prilagodili tudi šolski red. »Dijaki se ne smejo zadrževati v okolici šole, v šolo pa vstopajo posamično. Vzpostavili smo vstopni koridor, pri čemer se morajo dijaki držati predpisane dvometrske razdalje med seboj.« Dijake sprejmejo učitelji in jih pospremijo do njihovih učilnic, na vratih katerih je objav­ljen sedežni red. »V skupnih prostorih morajo dijaki nositi zaščitne maske, ki smo jih zagotovili tudi v šoli, v učilnicah pa si jih lahko snamejo,« je razložil Bogataj, ki še vedno upa, da se bodo v kratkem lahko v šole vrnili tudi dijaki nižjih letnikov, ki morajo popravljati ocene. »So pa letos s popravkom maturitetnega koledarja dijakom zaključnih letnikov omogočili, da bodo en popravni izpit lahko opravljali še pred maturo, in sicer 27. in 28. maja.«

Strogi ukrepi bivanja v domu

Dijaki zaključnih letnikov se vračajo tudi v dijaške domove, poleg tega pa še dijaki nižjih letnikov, ki nimajo primernih tehničnih ali drugih pogojev za delo doma oziroma jim v šolah organizirajo dodatno pomoč, je pojasnila Judita Nahtigal. »Od 22 dijakov, ki so v letošnjem šolskem letu bivali pri nas, se jih je vrnilo dvanajst, večina zaradi priprav na maturo, dva pa zaradi opravljanja obvezne prakse. Prihodnji teden se vrne še en dijak zaradi šolskih obveznosti,« je pretekli teden razložila Judita Nahtigal. Že takoj prvi dan so jih na sestanku seznanili z navodili NIJZ in jim razdelili protokol bivanja in dela v domu. »Vsi so se morali pred prihodom pisno najaviti in s seboj prinesti podpisano izjavo, da so zdravi. V sobah je po novem zgolj en dijak, obiski po sobah in druženje v skupnih prostorih pa ni dovoljeno.« Študentov se je po besedah Judite Nahtigal za zdaj vrnilo bolj malo, zgolj štirje, je pa tudi v času epidemije novega koronavirusa v domu ostalo 17 tujih študentov, ki se niso mogli vrniti domov, in dva študenta invalida. »Sicer pa se študentje zelo zanimajo za vrnitev, predvsem zaradi študijskih obveznosti in opravljanja študentskega dela, zato pričakujemo, da se jih bo v prihodnje vrnilo še več.«

Duševne stiske otrok

Strokovnjaki s področja duševnega zdravja pa so v izjavi, ki so jo naslovili na pristojne odločevalce, opozorili na stiske otrok, ki se še naprej šolajo na daljavo. »Nekateri so se temu načinu prilagodili in delajo brez zapletov. Vendar imamo delavci na področju duševnega zdravja opravka tudi z zgodbami, ki se ne odvijajo po pričakovanjih,« so poudarili in dodali, da mnogi otroci in dijaki niso opremljeni z veščinami, da bi se samostojno lotevali šolskih nalog in obveznosti. Na drugi strani se srečujejo s starši, ki se ne čutijo usposobljene in kompetentne, da bi lahko ustrezno opravljali funkcijo domačega učitelja, kadar otrok potrebuje učno pomoč. »Skrbi nas, da se v družinah zaradi stresa, ki je povezan z nemočjo staršev, povečujejo agresivna in nasilna vedenja, predvidevamo, da tudi zlorabe vseh vrst.« Skrbi jih tudi, nadaljujejo, da ukrepi, ki niso enoznačni in ustvarjajo zmedo v razumevanju, še dodatno zmanjšujejo občutek varnosti v ljudeh in širijo dodatno nestrpnost. »Vse to so okoliščine, v katerih otroci in odraščajoči nimajo ustreznega podpornega okolja za zdrav duševni razvoj. V teh okoliščinah je njihovo duševno zdravje ogroženo.« Obenem so prikrajšani za socialne stike, ki so prav tako nujno potrebni za njihov psihični razvoj, še opozarjajo. Poudarili pa so tudi, da ni pomembno, kdaj bodo šli vsi otroci v šolo, a je pomembno, da gredo na človeški način – da se v stiku z drugimi počutijo varno in sproščeno.

V šole vsi učenci in dijaki?

Prvi teden po odprtju šol se je po podatkih ministrstva za izobraževanje k pouku vrnilo 94,7 odstotka vseh učencev prvega triletja, v srednjih šolah pa dobri dve tretjini dijakov zaključnih letnikov. Čeprav naj bi ostali učenci in dijaki šolsko leto končali na daljavo, pa se vse glasneje govori tudi o možnosti, da bi se v šole še pred koncem šolskega leta vrnili vsi, pri čemer se omenjata dva datuma, 1. in 8. junij. Po besedah direktorja Zavoda RS za šolstvo Vinka Logaja ob sedanji organizaciji dela v šolah, torej ob delitvi učencev v skupine, to ne bo mogoče. »Če se bo izkazalo, da je možne nekatere ukrepe sprostiti, pa bi se v šolo lahko vrnili vsi učenci in dijaki.« Zato se bodo na to temo v teh dneh sestali s strokovnjaki z NIJZ. Ob tem je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj v šolo pred koncem šolskega leta. »Ker le izobraževanje v šoli omogoča doseganje vseh zastavljenih ciljev za šolo,« je poudaril in dodal, da je treba ugotoviti tudi morebitne primanjkljaje pri posameznih vsebinah, ki so nastali pri izobraževanju na daljavo. Kljub temu po njegovih besedah do konca leta ne bo mogoče realizirati v celoti razširjenega programa, kot so ekskurzije in tekmovanja, pa tudi delov rednega programa, kot so šole v naravi. Pomembna se mu zdi tudi ponovna vzpostavitev socialnih stikov, za katere so bili šolarji prikrajšani v času izobraževanja na daljavo. Na Zavodu za šolstvo so se lotili tudi obsežne raziskave izobraževanja na daljavo, rezultati katere naj bi bili znani konec junija in bodo predstavljali tudi izhodišče za delo v novem šolskem letu.