Slovenski gosti turizma na Bledu, kjer 95 odstotkov nočitev ustvarijo tujci, ne morejo rešiti, lahko pa pomagajo k zmanjševanju nastalih težav, pravijo v Turizmu Bled. / Foto: Tina Dokl (arhiv)

Turistični boni že od prvega junija

Glavna ukrepa iz tretjega paketa protikoronskih ukrepov, ki ga je vlada že poslala v državni zbor, sta subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in turistični boni za vse prebivalce Slovenije.

Slovenski avtoprevozniki so razočarani nad vsebino tretjega protikoronskega paketa, saj ni bila upoštevana večina njihovih predlogov. Med drugim so pričakovali, da bo podaljšanje ukrepa čakanja na delo veljalo tudi zanje, ne samo za turizem. Predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Peter Pišek je napovedal proteste, če ne bodo uslišani.

Kranj – Približno milijardo evrov je vreden tretji protikoronski paket ukrepov, ki ga je vlada potrdila predvčerajšnjim in poslala v parlamentarno proceduro. Nosilna ukrepa sta subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in turistični boni za vse prebivalce Slovenije. Za mesec dni oziroma do konca junija bodo podaljšali tudi subvencioniranje nadomestila plače za delavce na čakanju na delo, a bo ta ukrep veljal le še za turizem in gostinstvo. Skrajšanje delovnega časa je veliko bolj motivacijski ukrep kot čakanje na delo, je sicer ocenil finančni minister Andrej Šircelj.

Po besedah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja bo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa od pet do dvajset ur tedensko na voljo delodajalcem, ki vsaj desetim odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati devetdeset odstotkov dela, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas. Subvencije bodo znašale do 448 evrov, nadomestilo za subvencioniran del plače pa bo v višini osemdeset odstotkov, tudi za prejemnike minimalne plače. Delodajalec se bo moral ob odločitvi za skrajšan delovnik posvetovati s sindikatom v podjetju ali svetom delavcev, zaposleni pa bo moral v času, ko bo delal skrajšani delovni čas, ohraniti vse pravice iz delovnega razmerja. Ukrep je časovno omejen od 1. junija do 31. decembra, prejemniki subvencij pa še mesec dni po izteku koriščenja ukrepa ne bodo smeli odpuščati.

Turistični boni za vse

Vlada se je odločila, da bodo turistične bone prejeli vsi prebivalci Slovenije – mladoletni v višini 50 evrov, odrasli pa v višini 200 evrov. Bone bo mogoče koristiti od 1. junija – če bo zakon sprejet pravočasno – do konca leta za plačilo nočitve oz. nočitve z zajtrkom v hotelih, počitniških domovih, kampih, na turističnih kmetijah in v podobnih obratih, ki ponujajo prenočitve. Celotno vrednost bona bomo morali izkoristiti naenkrat, bodo pa boni prenosljivi med družinskimi člani do drugega kolena. Izdani bodo v elektronski obliki, uveljaviti pa jih bo mogoče z davčno številko pri izbranem ponudniku. Po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška bo državo izdaja turističnih bonov stala 345 milijonov evrov, minister pa pričakuje, da bodo dopustniki za ostale storitve na izbrani lokaciji potrošili dodatnih 172 milijonov evrov.

V tretji protikoronski zakon so vključeni še drugi ukrepi, med drugim enomesečno podaljšanje subvencioniranja nadomestila plač za delavce na čakanju na delo. Ukrep pa bo po novem veljal le za podjetja v turizmu in gostinstvu, ki jim bodo prihodki letos po njihovi oceni padli za več kot deset odstotkov glede na leto 2019, je razložil Počivalšek. Do tega ukrepa bodo po ministrovih besedah upravičeni hoteli, počitniški domovi, kampi, restavracije, potovalne agencije, organizatorji razstav in sejmov, upravljavci objektov za kulturne prireditve, igralnice in turistični prevozniki.

Boni bodo pripomogli k zagonu turizma

»Slovenski gost slovenskega turizma ne bo mogel rešiti, s spodbujanjem dopusta doma pa bo seveda lahko pripomogel k zmanjševanju težav, s katerimi se srečujemo,« so se na uvedbo turističnih bonov odzvali v Turizmu Bled. Na Bledu so sicer lani ustvarili več kot 1,1 milijona nočitev, kar 95 odstotkov po zaslugi tujih gostov iz več kot 170 držav.

Največja težava turistične panoge v letošnjem letu in po vsej verjetnosti tudi v prihodnjem bosta zagotavljanje likvidnosti podjetij in ohranjanje delovnih mest, še opozarjajo na Bledu, kjer so skupaj s skupnostjo Julijske Alpe na vlado, strokovno skupino za pripravo ukrepov in na pristojna ministrstva poslali več predlogov za pripravo tretjega sklopa pomoči, a ugotavljajo, da večina predlaganih ukrepov ni bila upoštevana. »Množična odpuščanja v panogi, propad podjetij ali prodaja podjetij (hotelskih hiš) v panogi lahko pomeni velik socialni, razvojni in posledično okoljski problem za kar nekaj lokalnih skupnosti v Sloveniji. Neuspeh turističnega gospodarstva Bleda avtomatično pomeni tudi veliko socialno stisko v sosednjih občinah, posebej v občini Jesenice, od koder prihaja večina zaposlenih v blejskem turizmu,« so še opozorili v Turizmu Bled.

V skupini Sava Hotels & Resorts ukrep turističnih bonov pozdravljajo, saj bo po njihovi oceni spodbudil povpraševanje na domačem trgu in tako pomagal pri ponovnem zagonu turizma, ki bo začel poslovati praktično z ničle. »Ključno za preživetje celotne turistične panoge v Sloveniji pa je podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo doma vsaj do konca leta. To bo omogočilo ohranitev delovnih mest. V nasprotnem primeru bomo primorani zmanjševati število zaposlenih,« so poudarili.