Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge in Loških mesnin / Foto: Cveto Zaplotnik

V krizo z dolgoročnimi pogodbenimi odnosi

»Kriza nas je naučila, kako zelo pomembni so dolgoročni partnerski odnosi,« dogajanje o odkupu živine in odkupnih cenah komentira Mitja Vodnjov, direktor Loške zadruge in Loških mesnin.

Kako v »korona« razmerah poteka odkup živine?

Pri odkupu goveje živine je v Sloveniji zaradi zmanjšanja prodaje na avstrijski in predvsem italijanski trg, deloma pa tudi na domačem trgu prišlo do presežkov živine. Po mojem mnenju sta za to sicer dva razloga: prvi razlog je dejansko zmanjšanje prodaje približno za dvajset odstotkov, drugi razlog je v tem, da tudi rejci, ki so doslej samostojno prodajali živino, a je zdaj, ko se jim je trg zaprl, ne morejo prodati sami, ponujajo živino odkupovalcem, tudi pod ceno. Podobno je pri drobnici, Loške mesnine na podlagi dogovora z rejci drobnice odkupimo na leto okrog 3600 glav drobnice. Odkupovalci ugotavljajo, da se je ponudba drobnice zdaj, v »koronarazmerah«, občutno povečala. To se je zgodilo zato, ker zdaj ni več piknikov in drugih oblik »črnega trga«, na katerem so doslej rejci prodali od trideset do štirideset odstotkov drobnice.

Na Gorenjskem glede odkupa živine težave niti niso tako velike, kot so marsikje v Sloveniji. Gorenjske zadruge, ki sodelujemo skupaj na komercialnem področju, nimamo čakalnih vrst, živino pobiramo dokaj sproti, rejci morajo na odkup čakati največ en teden, dva, izjema so morda tisti, ki z odkupovalci nimajo sklenjenih dolgoročnih pogodb.

Če je ponudba večja od povpraševanja, se to običajno pozna pri odkupnih cenah. Koliko so se cene znižale?

Za znižanje cene sta bila dva razloga: prvi razlog je ta, da kož, ki pri odkupni ceni goveda predstavljajo od 10 do 15 centov na kilogram, nismo več mogli prodati, drugi razlog je večja ponudba živine. Na Gorenjskem so cene bikov padle približno za deset odstotkov, s 3,30 na 3,05 evra za kilogram. Kot slišim, marsikje v Sloveniji dobijo rejci za bika samo 2,9 evra za kilogram.

Kako ocenjujete vladni ukrep, ki rejcem goved omogoča uveljavljanje nadomestila za izpad dohodka?

Odločitev države, da rejcem nadomesti izpad dohodka, je bila pravilna. Rejci bodo z nadomestilom pokrili znižanje odkupne cene, res pa je, da bodo enako nadomestilo dobili ne glede na to, ali so prodali lahkega ali težkega bika.

Je veliko rejcev, ki bi imeli višje stroške zaradi tega, ker živine niso mogli prodati in so jo morali rediti dlje?

Na našem območju takšnih rejcev skorajda ni, so pa rejci, ki so doslej sami prodajali živino, a je zdaj ne morejo prodati in se jim je reja podaljšala. Kriza nas je naučila, kako pomembni so dolgoročni partnerski odnosi med prodajalci in kupci.

V času epidemije novega koronavirusa so bili zaprti gostinski lokali in številni javni zavodi, ki so pomembni porabniki mesa in mesnih izdelkov. Kako ta problem občutite v Loških mesninah?

Mesno-predelovalna dejavnost je v velikih težavah, promet nam je upadel za okoli dvajset odstotkov. Najbolj, za od trideset do štirideset odstotkov, se je zmanjšal promet pri mesnih izdelkih iz Arvaja, nekoliko manj pri svežem mesu, še najmanj pa pri izdelkih iz Mesnin Bohinja. Dražje dele govedine, ki so jih prej kupovali gostinci, moramo zmrzovati, že s tem pa jim je cena padla za trideset odstotkov. Če nam bo država s subvencijo pokrila stroške zmrzovanja mesa, bo to sicer dobrodošel ukrep, vendar bo problem ostal, če za to meso ne bomo našli kupca.

Prednost Loških mesnin je v tem, da imamo tri obrate in da lahko prerazporejamo delavce. Doslej nobenega delavca nismo odpustili niti ga dali na čakanje, poskušamo si pomagati sami. Država nam sicer že pomaga s plačilom prispevkov za plače, na nabavni strani so tudi nekoliko nižji stroški, saj so cene bikov padle približno za deset odstotkov. Poslovanje podjetja ni ogroženo, leto bomo skušali preživeti s čim manj pretresov. Manjšo prodajo na domačem trgu že deloma nadomeščamo z izvozom mesa krav, doslej smo na tuje prodajali zelo malo, zdaj smo izvoz nekoliko povečali. V sedanjih razmerah je pomembno, da čim prej prodamo presežke in preidemo nazaj v normalno stanje. Ocenjujem, da se bo julija trg že stabiliziral. Če viškov ne bomo prodali, se bo agonija nadaljevala še pol leta.

Problem prodaje ovčetine je menda celo večji kot težave pri govedini ...

Medtem ko goveje meso lahko zmrznemo in ga potlej tudi prodamo, seveda po nižji ceni, pa za zmrznjeno meso drobnice v Sloveniji in tudi v Evropi nismo našli trga. Rešitev torej ni zmrzovanje mesa, ampak podobna kampanja kot pri mleku, torej ozaveščanje potrošnikov za večjo porabo ovčetine.

Bi poslovno zdržali, če bi se sedanja kriza razpotegnila iz dveh na tri, štiri, pet mesecev?

Zdržali bi, a bi temu prilagajali tudi odločitve. Dobro krize je v tem, da takrat v podjetjih povlečemo poteze, ki smo jih sicer že načrtovali, a jih zato, ker je vse potekalo dokaj dobro in normalno, ne povlečemo. Kriza nas k temu spodbudi oziroma nas prisili.

Se je v krizi povečalo povpraševanje po domači hrani?

Poraba domačih, lokalnih izdelkov se povečuje že nekaj časa, kriza pa ji je dala še dodatni pospešek.