Glavno mesto Portugalske: Lizbona

Z Ansamblom Saša Avsenika in Folklornim društvom Bled od Savone do Lizbone (5)

Popotniki so v pristanišče v Lizboni zapluli v zgodnjih jutranjih urah. Križarka je ostala v pristanišču vse do naslednjega dne – do popoldne, zato so potniki lahko doživeli Lizbono tudi ponoči, za obisk pa so izkoristili še naslednje dopoldne.

Lizbono imenujejo tudi mesto na sedmih gričih, saj je stari del mesta postavljen na sedmih gričih. Zato so nekatere ceste v mestu zelo strme. V njem se prepletata stara kultura in novodobna arhitektura. Lizbona je namreč eno najstarejših mest na svetu, resnično vredna ogleda. Privlači obiskovalce z vseh koncev in krajev. Je izjemno priljubljena, kar povzroča večno rivalsto med Lizbono in Portom, ki pa je precej bolj mirno mesto, a nič manj očarljivo in vabljivo kot prestolnica Portugalske. Lizbona je zelo dinamično mesto, eni pravijo, da je tudi raj za »muzejske« tramvaje. Je tudi ena toplejših evropskih prestolnic.

»Prvi dan dopoldan smo si vsi skupaj ogledali staro Lizbono, ki leži na hribčku pred pristaniščem,« pripoveduje Franci. »Ulice so ozke, vijugaste in prepredene s progo za tramvaj. Ko ta pripelje, te ropot, ki ga povzroča, vrne v preteklost – za vsaj sto let. Trgovine in lokali so vsi v starem stilu. Midva s Francko sva si Lizbono ogledala tudi ponoči. Po svoje zanimivo, a tudi srhljiv je bil ta najin nočni sprehod po temnih ulicah, ki pa so bile drugače obdane z lokali, v katerih je bilo veliko mladine. Vidiš namreč tudi veliko revežev, ki ležijo na ulicah. Kar kmalu sva se vrnila v varno zavetje ladje.«

Drugi dan sta se Pogačnikova odpravila raziskovati Lizbono z mestnim avtobusom in si ogledala simbol in znamenitost mesta, trdnjavo, svetilni in obrambni stolp Belém. Ogledala sta si tudi ogromno katedralo s sarkofagom Vasca da Game; povzpela sta se na spomenik vsem, ki so bili zaslužni za osvajanja novih ozemelj, od koder je bil pogled na bližnjo in daljno okolico izjemen.

Sledila je še vratolomna vožnja z motorno rikšo nazaj v pristanišče, saj ni bilo več nobenega avtobusa, ki bi ju tja pripeljal pravočasno, do odhoda njune križarke ...

(Se nadaljuje)