Aleš Berger, Vicmaher: opilki, slika Zdenko Huzjan, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2020, 144 strani

Vicmaher

»Z Lujem obiščeva koncert klasične glasbe. Inštrumenti so občutljivi in izvajalci jih med skladbami kar naprej uglašujejo, po najini sodbi pretirano dolgo, malček samovšečno, in zmeraj težje čakava, da bo mrcvarjenja strun in lokov konec. – Ko se vrneva k meni domov, hitro sežem po steklenici vina in jo začnem odpirati, Lu pa zadovoljno reče: 'Zdaj bova pa midva uglaševala.' / Domenjen z urednico v sejni sobi Slovenske matice. Ko sedeva, mi prisrčno ponudi sok ali vodo. Prijazno in dostojanstveno odvrnem, da soka ali vode v teh prostorih nisem pil nikdar. Urednica takoj doume in na mizi se prikažeta črno in belo vino. S stene prav nasproti pritrjujoče pomežikne Primož Simoniti. / B.A.N. Ancien combattant, baladnik, budnež, esejist, garač, hudournik, humanitarec, jamboslovec, kamerad, kronist, lipičan, nečak, neodjenljivež, oče, okcitan, opsovanec, pedagog, pesnik, pesnik, pesnik, poliglot, pomnež, pomenokopač, prebesedovalec, predanež, prijatelj, profesor, resnicoljubnež, rimoiskatelj, rodovinar, sin, sonetist (venčnik), spevnež, srčnež, stihožitnik, stopicolog, tovariš, trubadur (najdevnik), urednik, verzobruh, verzobrus, verzoličar, vnuk, vzkipnik, zaobljubljenec, zvestobnik. /…/ Rad se spominjaš (in pripoveduješ), kako si čustvoval ob Vinetuju, Robinu Hoodu, Nemečku in vitezu Zaglobi. Zakaj ne poveš še, kaj se ti je godilo, ko si prvič prebiral Dekamerona, fantič, v kleti, na stranišču, na podstrešju? / S pesnikom pri kozarcu vina. Vprašam ga, kako je z zadnjim delom njegovega epa. Pravi, da ga brusi, večkratno. Torej bo večkratno, pripomnim, in mu ni odveč.« (str. 78–79)

Aleš Berger je prevajalec, urednik, literarni in gledališki kritik, v zadnjih letih se nam vse bolj razkriva tudi kot pisatelj. Tako kot je mnogostransko njegovo literarno udejstvovanje, je mnogostranska tudi ta knjiga, enkratni leposlovni mozaik. Kot tako jo opiše tudi urednica Nela Malečkar. »Spominski drobci, spoznanja, aforizmi, zaznamki o sodobnikih, različni seznami in evidence, zapisi sanj, vprašanja, ključni prizori iz življenja, opažanja s sprehodov, skice iz glasbenega, založniškega in gledališkega sveta … Čedalje krajša proza (in tudi poezija) Aleša Bergerja se kaotično sestavlja v 'avtobiografijo' ter mozaik grenko-sladkih življenjskih preizkušenj in vrhunskih literarnih vaj v slogu.« Ja, vse to, za primer samo še vprašanji: »Če Janezu ukradejo bicikel, je to še tretji sklon, dajalnik? Je bil nogomet, ko so žoge imele dušo, bolj nebesen?« B.A.N. pa je seveda Boris A. Novak.