Ob vstopu v občino nas pozdravi lična tabla.

Kolesarski krog GvP

Doslej smo spoznali, da ima kar nekaj gorenjskih občin lepe cestne povezave in lahko po njih spoznamo lepote občine, a najdaljša, z največ višinske razlike in zelo lepimi razgledi je nedvomno Kolesarki krog v občini Gorenja vas - Poljane. Tega se zavedajo tudi v občini in tako so pot dobro označili in izdelali turistični zemljevid z vrisano kolesarsko traso. Organizirali so tudi 16 kontrolnih točk, in če zberete vse točke, dobite nagrado. Krog je dolg skupno 116 kilometrov s skoraj 3600 metri višinske razlike. Od tega je po makadamskih cestah speljanih približno 15 kilometrov trase. Makadam je sicer lep in so ga prevozili tudi kolesarji s cestnimi kolesi, a predlagam vam, da se na pot odpravite raje s treking ali gorskimi kolesi, s katerimi boste lažje premagovali strme klance.

Pa si oglejmo traso: Pot začnemo v Gorenji vasi in se mimo Lajš vzpnemo proti Žirovskemu vrhu. Na vrhu se nam odpre čudovit razgled na škofjeloško hribovje. Kolesarimo mimo utrdb Rupnikove linije, mimo Javorča, Golega vrha. Spustimo se mimo Suhega dola, Dolgih Njiv in se iz Lučin mimo Prelesja in Zadobja povzpnemo na Pasjo Ravan, Kuzovec, kjer zavijemo ostro levo čez Bukov vrh nad Visokim do Kovskega vrha ter se spustimo na Visoko pri Poljanah, kjer lahko obiščemo Tavčarjev dvorec. V Poljane nad Škofjo Loko se vrnemo po lokalni cesti, ki pelje po desnem bregu Poljanske Sore, zavijemo desno čez most, prečkamo glavno cesto in nato še enkrat desno, čez Smoldno proti Gabrški gori, od tam pa mimo Mlake nad Lušo, do Zaprevala, kjer kolesarite pod žičnicami smučišča Stari vrh. Pot se spusti v vasi Četena Ravan in Murave nad Javorjami in nadaljuje mimo Dolenje in Gorenje Žetine ter Črnega kala do Murov pod Blegošem, ki leži 1320 metrov nad morjem in je najvišja točka na naši poti. Če potujete z gorskim kolesom, lahko kolesarite na vrh Blegoša, ki je praktično na dlani. Od tu se zatem strmo spustimo mimo Robidnice, Laz, Leskovice, Kopačnice, kjer čez devetsto metrov zavijemo desno nazaj v klanec proti Kladju. Sledi osem kilometrov ne preveč strmega klanca mimo vasi Podpleče. Na vrhu Kladja opazimo mejne kamene med nekdanjo Kranjsko in Goriško, tod je potekala tudi rapalska meja. Od tu zavijemo po stranski cesti proti Novi Oselici in se nato spustimo v Sovodenj, kjer zavijemo na glavno cesto in po štiristo metrih na cesto proti Ermanovcu, ki je priljubljena planinska točka, znana po vsakoletnem srečanju gobarjev, citrarjev in harmonikarjev. Od koče na Ermanovcu se spustimo skozi Staro Oselico v Hotavlje in od tu zavijemo proti Žirem. Kolesarimo mimo Podgore in za Trebijo na prvem odcepu zavijemo levo na »drugo« Kladje in se spustimo nazaj v Gorenjo vas, kjer se krog konča.

Na tej spletni povezavi lahko pogledate traso.