Ferdinand Polak in Kranj pred svetovno vojno

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (247)

V Idriji se je 21. aprila 1859 rodil Ferdinand Polak. Umrl je leta 1928 v Kranju. V letih 1911–1921 je bil kranjski župan. Poročen je bil z Marijo Gogala. Imela sta dva otroka. Zanimivo je, da na spletni strani Slovenska biografija sploh ni zabeležen, čeprav je po trajanju županovanja v Kranju z desetimi leti na petem mestu.

Prvi župan po letih županovanja v Kranju je Karel Šavnik s 63 leti, drugi je Natalis Pagliaruzzi, ki je županoval 35 let, bil pa je sicer sploh prvi župan v Kranju. Tretji po dolžini županovanja je s 15 leti Ciril Pirc, ki je »pripeljal v Kranj industrijo«. Zanimivo je, da je bil četrti po (skupni) dolžini županovanja Mohor Bogataj, ki je županoval od 1998 do 2006 in od 2010 do 2014 ali skupno 12 let.

V letih od 1850 do 1918 so bile v Kranju meščanske družine, ki so jih vodili: Franc Dolenc (veletrgovec), Viktor Globočnik (notar), Jakob Jelen (trgovec, gostilničar, župan) Leopold Jugovic (trgovec, lastnik mehanskega mlina), Konrad Lokar (tovarnar sit, trgovec, župan), Peter Majdič (industrialec) in sin Vinko, Matej Pirc (trgovec, župan) in sin Ciril, Ferdinand Polak (trgovec, župan), Sebastijan Savnik (lekarnar, župan) in sinova Karel in dr. Edvard.

Ferdinand Polak je bil izvoljen za župana po odstopu Karla Šavnika. Tedaj sta bila idejna vodja narodne napredne stranke Ciril Pirc in dr. Valentin Štempihar, vodja katoliške stranke pa župnik Anton Koblar, ki je bil rojen v Železnikih. Koblarju je leta 1911 uspelo odkupiti Lampretovo tiskarno in uporabljati Gorenjca kot svoje politično glasilo. Nasprotniki so odgovorili s tiskanjem Save. Prišlo je do ostrih političnih nasprotij. Zanimivo je, da je imelo tedaj mesto skoraj izključno slovenske prebivalce, saj je samo 97 oseb navedlo, da je nemščina njihov občevalni jezik. Čeprav praktično brez Nemcev, so bili meščani narodno zavedni, vendar med sabo močno sprti.

Župan Polak se je ukvarjal z gradnjo vodovoda, ki so ga podaljšali do Čirč, Hrastja in Prebačevega, v ospredju pa je bilo vprašanje mestne elektrarne. Majdič je predlagal, da bi jo postavili med Mayerjevo pivovarno in savskim mostom. V Kranju so zaprosili za večje posojilo, kar pa je deželni zbor odklonil.

V Kranju se je tedaj oblikovalo tudi gibanje preporodovcev, ki se sicer ni prijelo, vendar pa se je z njim oblikovalo tudi zanimanje za sodelovanje s Hrvati in Srbi. Politična nasprotja so se umirila, ko je leta 1917 prišlo do Majniške deklaracije. Leta 1921 je Ciril Pirc zamenjal Ferdinanda Polaka in v mesto »pripeljal industrijo.«

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Poljanah pri Škofji Loki se je 21. 4. 1779 rodil šolnik, jezikoslovec in duhovnik Jurij Alič. V abecedni vojni (1831–1833) se je zavzel za enoten razvoj slovenskega jezika. Odklanjal je težnje, da bi štajerski in koroški Slovenci kot knjižno normo uveljavili svoje narečne posebnosti.

V Kranju se je 21. 4. 1891 rodil slovenski pravnik Juri Štempihar. Leta 1941 je postal privatni docent za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.

V Litiji se je 21. 4. 1893 rodil mecen, tovarnar, usnjar Anton Knaflič. V Kamniku je ustvaril velik industrijski obrat.