Pospešiti sanacijo jezera
Predsednik republike Borut Pahor se je v torek, dan pred svetovnim dnevom Zemlje, odzval vabilu blejskega župana Janeza Fajfarja in obiskal Bled, kjer je s predstavniki občine in pristojnih državnih institucij govoril o skrb vzbujajočem ekološkem stanju Blejskega jezera.
Bled – »Vsi Slovenci se radi pohvalimo z Bledom, zato je naša vsaj moralna dolžnost, da poskrbimo zanj,« je po obisku na Bledu poudaril predsednik Pahor. Čeprav so se na Bledu zavzemali tudi za sprejem posebnega zakona o Bledu in pri tem računali na podporo predsednika, pa je Pahor pojasnil, za zakon verjetno ne bo sprejet. Je pa po njegovih besedah v sodelovanju z vsemi pristojnimi institucijami in občino kljub temu mogoče stvari počasi, a zanesljivo in vztrajno v nekaj letih spremeniti tako, da bosta kakovost jezera in življenja na Bledu bistveno večji. Župan Janez Fajfar je ob tem poudaril, da je njihov cilj, da stanje jezera do leta 2027 iz zmernega preide v dobro, saj je jezero osnova ne le blejskega, temveč celotnega slovenskega turizma.
Predsednik Pahor je na Bledu poudaril, da je naša dežela ustvarjena za trajnostni razvoj, saj je čudovita in raznovrstna. »Če bomo znali čuvati take bisere in turizem usmerjati ne v množičnost, ampak v odličnost, potem se za prihodnost te dežele ni bati,« je dejal Pahor in dodal, da je to odgovornost vseh v državi. »Takih fotografij z Bleda, kot smo jih gledali minule tedne, si ne želi nihče,« pa je na rdeče obarvano jezero, kar je bila posledica razrasta cianobakterij, spomnil Fajfar. Prav to jih je na občini tudi spodbudilo, da so k ukrepanju pozvali tudi državo, saj nekateri ukrepi presegajo pristojnosti lokalne skupnosti. Župan upa, da bo tudi predsednikov obisk na Bledu pripomogel k temu, da pospešijo sanacijo jezera. »Ta čas je sicer znova modro in na videz lepše, a če ne bomo nič ukrenili, se bo znova obarvalo rdeče,« je opozoril župan. Po besedah Špele Remec Rekar iz Agencije RS za okolje gre namreč za značilno umikanje cianobakterije v globino. »Ta čas je na globini okrog šestih, sedmih metrov, kar pomeni, da še ni dosegla dna jezera, kjer bi porabljala kisik.« Zato po njenih besedah ta čas intenzivno izpirajo jezero, kar se je že pokazalo v nekoliko zmanjšani koncentraciji fosforja, ampak njegova glavnina je v biomasi alg, ki še čaka, da se na neki način izpere iz jezera. »Zato poudarjamo pomen nadgradnje natege, ki bi omogočala, da bi to izprali v rečne ekosisteme, ki za to niso tako občutljivi, jezero pa bi tako ohranili pri življenju.« Vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer je obljubil, da bodo takoj začeli pregled natege in jo tudi posodobili, če bo treba. Obenem bodo prevetrili tudi gojitvene načrte za ribe, predvsem za krape, saj so za Blejsko jezero, v katerem je veliko hranil, primernejše ribe, ki se hranijo s planktonom.
Župana veseli, da so se stvari začele premikati, čeprav se zaveda, da je to šele začetek. K boljšemu stanju bo po njegovih besedah pomembno prispeval tudi umik prometa od jezera z izgradnjo južne razbremenilne ceste. Napredek v prizadevanjih za izboljšanje stanja jezera bodo znova preverili na sestanku pri predsedniku pred začetkom poletne sezone.