Ostanimo doma

Ta apel tolikokrat slišimo v teh dneh, a se kljub temu lahko čudimo, kako so nekateri lahko tako brezbrižni. S sprehajanjem po obali in Bledu ne ogrožajo le sebe, temveč še druge. Res ne potrebujemo policijske represije, potrebujemo pa končno že lastno odgovornost do svojega življenja. Dokler smo v naravi, na polju, na travnikih, v gozdu, niti ni videti, kako zelo je resen ta virus. Bolj kot mi mislimo, da ni resen, bolj on ve, da je resna grožnja za naše zdravje. Kako čudno – Kitajska je bila daleč, Španija je daleč, mi pa se obnašamo, kot da nas ne morejo doleteti groze sosednje Italije. Nekateri brezvestneži se obnašajo, kot da je italijanski scenarij nemogoč.

Ustavitev gospodarske aktivnosti nas skrbi dolgoročno. Danes pa moramo ukrepati takoj in tako, kot nam priporoča zdravstvena stroka in kot od nas zahteva politika. Ljudi je strah. To je najbolj normalno. Trenutno lahko največ naredimo sami, da zmanjšujemo te strahove. Ostanimo doma in se ne družimo z ljudmi izven družine. Strah, ki je povezan z virusom, je odvisen od nas. Ostanimo doma. Vsi nas na to opozarjajo, le izvrševati moramo.

Res pa je, da nam takšne situacije dodatno prebujajo vse ostale strahove in tesnobe, ki jih nosimo že leta in leta. Zato se je na spletu pojavilo veliko ponudnikov brezplačnih strokovnih, psiholoških pomoči. V to smo vključeni predvsem terapevti, psihologi, drugi strokovni sodelavci in tudi duhovniki. Bil sem povabljen v eno takšno skupino terapevtov in sem se vključil. Z raznimi aplikacijami na spletu nam je na razpolago dobra komunikacija – vidimo in slišimo se skoraj tako kot v živo. Nekateri (predvsem starejši) imajo na začetku nekaj težav z namestitvijo novih aplikacij na računalnik, tablico ali telefon. Vprašajte in prosite svoje otroke in vnuke – oni to rešijo v dveh minutah. Na koncu smo vsi udeleženci teh pogovorov presenečeni, kako dobro deluje ta komunikacija: zastonj je, ne tratimo časa s prevozom in pogovori potekajo iz domačega naslonjala. Le mir moramo imeti. Čeprav je ta koronavirus res izredna situacija, pa se ljudje javljajo na takšne pogovore s povsem vsakdanjimi problemi – težave v zakonu, nesoglasja v družini, preveč bližine v družini, ki me ogroža, veliko je jeze, ki nastane zaradi celodnevnega skupnega življenja, spoznavamo mojstre cinizma in sarkazma, strahovi pred prihodnostjo, ljubosumje, ubijajoča krivda, prepiri sina in očeta …

Izkoristite to priložnost. Prijavite se nekam na tak pogovor, na spletu, seveda. Če vam je nerodno iskati psihološko, terapevtsko pomoč, vas tokrat strokovnjak ne bo videl čisto v živo. Če so vam običajno te storitve predrage, tokrat so zastonj. Poskusite predelati delček sebe na drugačen način. Če pa nimate problemov, napišite knjigo – zagotovo bo to svetovna uspešnica.