V časopisu enajst strani osmrtnic
Najbolj pretresljivi prizori boja s koronavirusom v teh dneh prihajajo iz italijanskega Bergama, ki ga mnogi imenujejo kar evropski epicenter smrtonosne epidemije. V enem tednu je umrlo več kot tristo ljudi, kolone vojaških vozil pa ponoči trupla odvažajo v druge kraje, saj jim v lokalnem krematoriju ne uspe upepeliti vseh ... V tem lombardskem mestu že več kot tri desetletja živi tudi Jeseničan Mirko Bogataj, ki si želi, da bi se Slovenci iz primera Bergama kaj naučili. Zato poudarja: »Ostanite doma in preprečite širjenje virusa!«
Mirko pravi, da v Italiji zaradi karantene v zadnjih dneh prihaja tudi do čedalje več družinskega nasilja. »Mislim, da bo to vedno večji problem. Zaradi obvezne karantene so družine že tedne zaprte v stanovanja. Recimo mož, žena in trije majhni otroci. Stopnja živčnosti se dviguje. V zadnjih dneh se je izredno povečalo nasilje mož nad ženami pa tudi nad otroki. A število klicev na centre za pomoč žrtvam nasilja se je zelo zmanjšalo, ker so možje doma in kontrolirajo telefone, tako da ženske ne morejo klicati na pomoč. Grozno!«
»Razmere se vsak dan spreminjajo. Vsi smo že tedne zaprti doma. Po cestah skoraj ni nikogar, le sem ter tja vidiš koga s psom ali z nakupovalno vrečko, kak avto in pa seveda policijo. Nihče ne ve, ali smo že dosegli vrhunec epidemije, ta trenutek imamo več kot šest tisoč mrtvih, kar je enkrat več kot Kitajska,« pravi Mirko Bogataj, Jeseničan, ki že več kot trideset let živi v Bergamu. Na svojem Facebook profilu objavlja zapise o tem, kako se sam sooča z razmerami in predvsem opozarja prijatelje na Gorenjskem, naj zares ostanejo doma in s tem preprečijo širjenje virusa. Italijani namreč tega predolgo niso upoštevali ... A kot pravi Mirko, zdaj, ko od blizu doživljajo tragedijo, živijo povsem drugače. Zares ostajajo doma in se držijo navodil. Tudi Mirkova družina. »Sin redno študira na strojni fakulteti in predavanja imajo tudi po sedem ur na dan. Hčerka podobno, doma je tudi žena. Jaz grem edini ven, v službo, kjer sem sam v pisarni, enkrat na teden v trgovino in lekarno,« pripoveduje. Za odhod v trgovino si je pripravil posebno proceduro: nakupuje eno uro pred zaprtjem, ko je gneča najmanjša. Izbere trgovino, ki najbolj upošteva zaščitne ukrepe. Ko parkira, si nadene masko in sveže zaščitne rokavice. Vzame voziček in se postavi v vrsto, med čakajočimi mora biti vsaj dva metra razdalje. V trgovino varnostniki spuščajo le toliko ljudi, kolikor jih trgovino zapusti. V trgovini je tako zelo malo ljudi in je nevarnost okužbe relativno majhna, pravi sogovornik. Po nakupovanju vrečke zloži v avto, vrne voziček, sname rokavice in jih vrže v koš, sname masko in se odpelje domov ... Vsi socialni stiki so omejeni na telefon in računalnik.
A zakaj je prav v Bergamu toliko okužb? »O tem si niso enotni niti znanstveniki. Po eni od razlag je problem cele Italije v tem, da smo drugi najstarejši narod na svetu, takoj za Japonci. Poleg tega ima v Italiji zelo veliko starih staršev in vnukov stalne in zelo tesne stike. Tako se starejši nalezejo od vnukov, ki sploh ne vejo, da so pozitivni.«
Mirko zato posebej poudarja, da se je treba držati navodil. Ostajati doma, hoditi ven po res najnujnejših opravkih, si temeljito umivati roke. Posledice neupoštevanja pravil so namreč v Bergamu tragične. V lokalnem časopisu L'Eco di Bergamo, ki izhaja na petdesetih straneh, je namreč že enajst strani namenjenih osmrtnicam ... Običajno jih je za stran in pol ...
»Samo od vsakega posebej od vas (in ne od vaših politikov) je odvisno, koliko boste dopustili, da se epidemija razširi. Vso srečo vsem!«