Anton Pfleger iz Železnikov do priznanja cesarja

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (243)

Železniki so med kraji v deželi Kranjski, kjer so prebivalci za svoje delo v cesarstvu dobili več priznanj z Dunaja, to je dunajskega cesarskega dvora. Med njimi je tudi pravnik Anton Pfleger, plemeniti Wertenau, ki mu je cesar Franc I. podelil viteški naslov.

Rodil se je 27. marca 1748 v Železnikih v manj premožni družini, ki se je ukvarjala s fužinarstvom. Gimnazijo in filozofske študije je končal v Ljubljani, pravne z juridičnim doktoratom pa na Dunaju, kjer se je preživljal tudi s poučevanjem.

Leta 1774, ko je bil star 26 let, so ga imenovali za profesorja prava na liceju v Lvovu. Na prošnjo, da se mu potrdi baje leta 1667 podeljeno rodbinsko plemstvo, ga je cesar leta 1806 povišal v viteški stan.

Od leta 1796 je bil tudi svetnik deželnega sodišča, leta 1798 pa apelacijski svetnik v Lvovu, odvezan od profesure. Leta 1801 je postal dvorni svetnik za pravosodne posle pri takratni gališki dvorni pisarni, leta 1802 pa pri vrhovnem justičnem oblastvu. Od leta 1805 je deloval v državni upravi, nazadnje kot predsednik oddelka za zakonodajo in pravosodje v državnem svetu. Ko so ga leta 1805 poklicali v državni in konferenčni oddelek za notranje posle, je bil imenovan za pravnega državnega in konferenčnega svetnika. Za avstrijski civilni zakonik je leta 1808 pripravil 79 spreminjevalnih predlogov, ki so bili tudi vsi sprejeti. Leta 1808 je postal kancler reda zlatega runa in kranjski deželan. Leta 1814 je postal tajni svetnik.

V državnem svetu je bil predsednik sekcije za zakonodajo in pravosodje. V tej funkciji je imel pomembno besedo pri odločitvah o reorganizaciji ilirskih dežel. »V višjem državnem interesu« se je zavzemal, da ostanejo te dežele tudi pod avstrijsko upravo skupaj.

Pridobil si je veliko osebno zaupanje cesarja Franca, ki je od njega zahteval pismena ali ustna poročila o vseh stvareh, ki so se tikale cesarjeve zasebne lastnine in lastnine vladarske rodbine, tajnih družb, zarot, ovadb višjih sodnikov, policijskih poročil o interceptih, zločinih itd. To vladarjevo zaupanje se je pokazalo zlasti, ko mu je pred sankcijo občinskega državnega zakonika leta 1808 izročil zakonski osnutek z naročilom, naj ga pregleda in spremeni, kar misli, da je treba. Njegove spreminjevalne predloge je cesar 5. novembra 1809 poslal zakonodajni komisiji z naročilom, da se skliče nova seja in nanjo povabi tudi Pfleger. Na tej je bilo sprejetih vseh 76 spreminjevalnih predlogov. Po tem je cesar občinski državni zakonik potrdil. Zadnjih 16 let življenja je krepko in uspešno na najodgovornejših mestih posegal v zamotani ustroj velike države in velikega dvora, kakor pred njim in v stari državi (morda tudi za njim) nobeden naših rojakov.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Breznici pod Lubnikom se je 18. 3. 1887 rodil zdravnik in publicist Frank Kern. Leta 1903 je emigriral v ZDA in na univerzi v Clevelandu končal študij medicine. Od leta 1916 je bil uradni zdravnik slovenskih izseljenskih organizacij.

V Ljubljani se je 20. 3. 1895 rodil Joso Gorec, športni delavec in pobudnik gradnje planiških skakalnic. Imel je velike zasluge za razvoj smučarskih skokov in poletov.

V Ljubljani je 21. 3. 1544 umrl tretji ljubljanski škof Franc Kacijanar. Bil je sin Lenarta Kacijanarja iz graščine Katzenstein v Begunjah in Uršule, roj. Herberstein.