Maša P. Žmitek deluje tako na polju domišljijske kot znanstvene ilustracije. / Foto: Jelena Justin

Med znanostjo in domišljijo

V Galeriji Prešernove hiše v Kranju je na ogled razstava ilustracij umetnice mlajše generacije Maše P. Žmitek.

»Vsi smo dodobra seznanjeni s podobami dinozavrov, ki so vladali svetu pred njimi, o orjaških sesalcih pa je literature in slikovnega gradiva bistveno manj.«

Kranj – Vse od slovenskega kulturnega praznika v galerijskem delu v pritličju Prešernove hiše gostujejo že davno izumrli orjaški sesalci. Velikega mamuta na osrednji steni opazimo že z ulice, drugi živalski prasvet pa na stenah galerije spoznavamo v ilustracijah umetnice Maše P. Žmitek. Ilustratorka je za razstavljeni projekt znanstvene ilustracije leta 2018 prejela najvišje študentsko priznanje, univerzitetno Prešernovo nagrado.

Gre za podobe prasesalcev, ki jih je umetnica ustvarila na podlagi znanih upodobitev sesalcev in znanstvenih podatkov o njih. »Poleg kvalitetne risbe je zanimiv koncept njene uporabe skupaj s predkinematografsko tehniko prikazovanja gibanja, ki se imenuje ombro,« spodbudo, da tokrat predstavi nekoliko drugačne ilustracije, pojasnjuje kustos razstave Gašper Peternel. »Maša P. Žmitek je namreč ustvarila postopek, ko risbo, narisano s svinčnikom, digitalizira, jo računalniško prilagodi, natisne in na poseben način odtisne nazaj na papir. Jo obdela in nanjo položi prilagojeno črtasto šablono, ki s premikanjem ustvarja vtis gibanja. Na ta način je ponudila novo možnost prikazovanja gibanja. Podobe praživali je združila v knjigo in s tem nakazala možnost prikazovanja gibanja v knjižni ilustraciji.« Njeno delo je zanimivo, ker osvetljuje položaj znanstvene ilustracije, razstava pa poleg tega, da prikazuje podobe živalskih prednikov, prikazuje tudi pozabljen analogen način prikaza gibanja, predvsem pa spodbuja obiskovalce, da se s preizkušanjem sami angažirajo. Kot še dodaja Peternel, je bil odziv ob kulturnem prazniku, ko je bilo mesto polno obiskovalcev, izredno pozitiven.

Ilustracija in animacija

Ilustratorka je sicer vključena v vrsto odmevnih projektov. Eden izmed teh v tujini je Cities of Peace (Mesta miru) fundacije Ellen Frank iz New Yorka, sodelovala je v pred kratkim izdani zbirki otroških pesmi Svetlane Makarovič Pesmi muce potovke. Vse to je predstavljeno na razstavi. »Dela za razstavo sva izbrala skupaj s kustosom, pri tem pa sem želela, da bi bili objavljeni predvsem aktualni projekti, ki so predstavljeni v konsistentno zaokroženo celoto. Želela sem didaktično zastavljeno razstavo, da bi predstavila obe glavni področji ilustracije – domišljijsko in stvarno ter nekaj podpodročij, kot je paleontološka ilustracija,« pove umetnica, ki že več let raziskuje analogne interaktivne tehnike v tiskanih medijih, natančneje pa že omenjeno tehniko ombro. Ta je na razstavi prikazana skozi dva knjižna projekta – tako skozi domišljijsko ilustracijo (knjiga Se vam lahko pridružim?) kot tudi znanstveno ilustracijo (knjiga Megafavna kenozoika, razred: sesalci). »V obeh primerih gre za analogno interaktivni knjižni publikaciji, z uporabo tehnike ombro, ki temelji na optičnih iluzijah, s pomočjo katerih podobe oživijo,« dodaja avtorica, ki v zadnjih letih raziskuje predvsem možnosti uporabe te tehnike v znanstveni ilustraciji in v didaktične namene.

Učenje in širjenje obzorij

Znanstvena ilustracija je Žmitkovo navdušila že med magistrskim študijem ilustracije na ljubljanski akademiji, na vprašanje, zakaj se je posvetila prav slikanju izumrlih orjaških sesalcev, pa odgovarja: »Pritegnila me je sama vsebina. Vsi smo dodobra seznanjeni s podobami dinozavrov, ki so vladali svetu pred njimi, o orjaških sesalcih pa je literature in slikovnega gradiva bistveno manj. Ko sem začela raziskovati to tematiko in obiskovati različne muzeje po svetu, kjer hranijo njihova okostja, se mi je nenehno odpiral nov svet informacij, kar me je gnalo naprej v raziskovanju in ustvarjanju te tematike.« Rada deluje v polju tako domišljijske kot stvarne, znanstvene ilustracije. »Pri ustvarjanju tovrstnih ilustracij smo seveda zapriseženi določeni vsebini, a ima poseben čar prav to, da se v procesu ustvarjanja lahko opiraš na določene znanstvene ugotovitve in dokaze, kar ima že name močan raziskovalni in didaktični vpliv, pri tem pa seveda uživam, saj se ob tem nenehno učim in si tako širim obzorja,« dodaja Maša P. Žmitek, ki tudi v prihodnje namerava razvijati tovrstne projekte, ki vključujejo tokrat predstavljeno in še kakšno zanimivo pozabljeno tehniko. »Igra in raziskovanje se pri ilustraciji nikoli ne končata, tako da sem prepričana, da kmalu sledi kaj novega.« Razstava bo na ogled še do konca meseca.