Modrina v očeh

Pred sto leti se je 29. februarja v Neuilly-sur-Seine rodila Michele Morgan, znamenita francoska filmska igralka, ki je že z osemnajstimi leti zaslovela v črno-belem filmu Marcela Carnéja Obala v megli. Film poetičnega francoskega filmskega realizma, posnet 1938, je kljub težki temi zaslovel. Jean Gabin, izvrstni Michelin soigralec, ji je nekoč šaljivo namignil: Ej, te tvoje oči, saj sama veš … Tako kristalno modrih oči v tistem času ni imela nobena zvezda.

Sence druge svetovne vojne so že legale nad Francijo in Michele je 1940 sprejela povabilo v Hollywood. V Vozovnici do Marseilla je bila soigralka Humphreyja Bogarta, nasploh je bila v tovarni sanj zelo zaželena. Čeprav se je v Ameriki prvič poročila, se je po vojni vrnila v Pariz, in ko je leta 1999 zadnjič stopila pred filmske kamere, je bila bilanca njenih vlog presenetljiva: več kot 50 odmevnih filmov. Na prvem filmskem festivalu v Cannesu 1946 so jo razglasili za najboljšo igralko v filmu Pastoralna simfonija, ki je nastal po noveli, ki jo je leta 1919 napisal francoski pisatelj, nobelovec André Gide. Zgodba se dogaja v švicarski Juri. Protestantski pastor, oče peterice otrok, najmlajši je še v zibelki, najstarejši pa študent teologije, na obisku pri na smrt bolni starki naleti na zapuščeno, zanemarjeno slepo siroto, staro približno petnajst let. In čeprav njegova žena Amelie pravi, da je pet otrok dovolj, deklica ostane v hiši in dobi ime Gertrude. Pastor Gertrudo izobražuje in ji slika svet ves lep. Najstarejši sin Jaques se zaljubi v dekle in ona vanj. A oče, ki je tudi zaljubljen v Gertrudo, s spletko doseže, da se sinova zveza pretrga. Gertrude v Lozani čaka na operacijo, ki ji res povrne vid, a prizadene ob spoznanju, da je svet vse prej kot lep. Kratka ljubezen s pastorjem ji ne prinese sreče, saj vidi, kako trpi Amelie. Vrže se v narasli ledeni potok, a jo rešijo. A usodni skok v vodovje postane vzrok njene smrti. Preden izdihne, pastorju razkrije, da je vedno ljubila le Jaquesa. V filmu se spopadeta religiozna morala in silovitost človekovih čustev.

Leta 1965 je Michele napisala avtobiografijo Moje oči so videle, leta 1969 pa je za svoje umetniško poslanstvo postala vitezinja Legije časti. Za življenjsko delo je leta 1992 dobila nagrado cesár. V poznih letih svojega življenja se je vedno bolj posvečala slikarstvu, ki ga je študirala v Ameriki. Doživela je častitljivih 96 let.

Por s smetano iz švicarske Jure

Za 4 osebe potrebujemo: 150 ml čiste zelenjavne juhe, 1 kg pora, 2 žlici olja, 1 ščep belega popra, 150 ml smetane (lahko je tudi sojina), 1 ščep soli, sesekljan peteršilj po okusu.

Por dobro operemo, porabimo pa zelene in bele dele. Narežemo ga na 1 cm debele ploščke. V ponvi segrejemo olje, dodamo por in mešamo, da postekleni. Nato dodamo zelenjavno juho, pokrijemo in dušimo na srednje močni temperaturi. Deset minut preden je por dodobra zmehčan, dodamo smetano. Por še enkrat zavremo in ugasnemo štedilnik. Solimo in popramo ter posujemo s sesekljanim peteršiljem. Jed je samostojna, lahko pa je tudi priloga k nemastnemu mesu ali kuhanemu krompirju.

Pa dober tek!