Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je nedavni nadzor članov Knovsa na Nacionalnem preiskovalnem uradu označila za neprimeren poskus podreditve policije. / Foto: Tina Dokl

Kitajci od države terjajo več kot dva milijona evrov

Bobnarjeva: poskus podreditve policije

Oblikovanje nove vlade in koronavirus sta temi, ki so jima slovenski mediji v zadnjem tednu posvečali daleč največ pozornosti. A dogajalo se je tudi marsikaj drugega. Še vedno je na primer odmeval nadzor na Nacionalnem preiskovalnem uradu, ki ga je prejšnji teden opravila trojica članov državnozborske komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) s podpredsednikom komisije Žanom Mahničem na čelu. »Neprimerni poskusi, da bi si posamezniki in interesne skupine podredili enega tako pomembnih organov, kot je policija, so samo še okrepili našo vztrajnost, da se temu zoperstavimo in preprečimo nastanek razmer, ki bi bile škodljive za celotno družbo,« je generalna direktorica policije Tatjana Bobnar dejala na ponedeljkovi slovesnosti ob predaji novega helikopterja policiji. Premier Marjan Šarec pa je opravljen nadzor Knovsa označil za napad na policijo.

Državo tožijo za dva milijona evrov

Družba Aerodrom Maribor v lasti kitajskih vlagateljev, ki je do julija lani najemala mariborsko letališče, je ta teden napovedala, da bo zaradi škode, ki ji je bila povzročena zaradi odlašanja sprejetja državnega prostorskega načrta za letališče, tožila državo za dobra dva milijona evrov. Trdijo, da jim je država leta 2016 obljubila, da bo naredila vse, da sprejme državne prostorske načrte (DPN) za letališče Maribor, ki bi omogočal nadaljnji razvoj. Državo še obtožujejo, da tudi po odpovedi najemnega razmerja kršitve nadaljuje, saj še vedno neodplačno in brez pravne podlage ter kljub njihovemu nasprotovanju uporablja nepremičnine, ki so v lasti družbe Aerodrom Maribor. Ministrica za infrastrukturo, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek pravi, da je tožba neutemeljena. Ministrstvo da je spoštovalo vse pogodbene pogoje, družba Aerodrom Maribor pa da je sama odpovedala najemno pogodbo, je dejala.

Pahor vročil državna odlikovanja

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v sredo vročil štiri državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister in ustavni sodnik Lovro Šturm za izjemen prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti, red za zasluge sta prejela Jože Strgar za dolgoletno prizadevanje za sožitje in uveljavljanje evropskih vrednot ter kot prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji ter Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb za devetdeset let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem. Medaljo za zasluge pa je prejel Jožef Pretnar za življenjski prispevek pri uvajanju novih, pionirskih pristopov zdravljenja hematoloških bolezni.

Kandidati za sodnika Splošnega sodišča EU

V predsedniški palači so se prejšnji petek predstavili trije kandidati za dve sodniški mesti na Splošnem sodišču EU s sedežem v Luksemburgu, ki jih je državnemu zboru v potrditev predlagal predsednik Borut Pahor. Izredni profesor civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Klemen Podobnik je edini kandidat za eno od dveh sodniških mest, ki pripadata Sloveniji. Za drugo mesto se potegujeta redni profesor mednarodnega prava na pravni fakulteti nizozemske univerze v Maastrichtu Jure Vidmar in strokovna sodelavka predsednika Splošnega sodišča EU Nina Savin Bossiere. Končna dva kandidata za sodnika bo izbral državni zbor. V posvetovanjih poslanskih skupin pri predsedniku Borutu Pahorju je bila Podobniku že izražena večinska podpora, za drugo sodniško mesto pa naj bi se večja podpora nakazovala Vidmarju.

Bomo imeli dan slovenskega športa?

Slovenski šport bi lahko dobil svoj praznik. Skupina poslancev in poslank s prvopodpisanim Gregorjem Židanom (SMC) je namreč pred dnevi v državni zbor v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku vložila dopolnitev zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po katerem bi 1. oktobra praznovali nov državni praznik – dan slovenskega športa. Na ta dan je bil leta 1863 ustanovljen Južni Sokol, ki je imel ob športu in telovadbi kot zelo močan element tudi boj proti germanizaciji. Pobudo za dan slovenskega športa je lani podal Olimpijski komite Slovenije, v poslanki skupini SMC pa ob tem poudarjajo, da je šport eden glavnih povezovalcev slovenskega naroda. »Najsi bodo to rokometaši, nogometaši, košarkarji, smučarji, skakalci ali kdorkoli drug, vedno jim uspe, da nas združijo,« so sporočili.