Slavljenki Angeli Hodnik je ob 105. rojstnem dnevu voščil tudi župan Jože Sodja.

Sto pet let najstarejše občanke Bohinja

Angela Hodnik, najstarejša občanka Bohinja, je v začetku leta praznovala 105. rojstni dan. Slavljenki je voščil tudi župan.

Zdravil ne mara jemati, povejo v domu. Pravi, da so strup. Še poleti je bila kot botra na krstu nove ladjice Triglavska roža na Bohinjskem jezeru ter v enem od njegovih vlogov sodelovala z župnikom Martinom Golobom.

Srednja vas v Bohinju – Kot je povedala socialna delavka v Domu sv. Martina v Srednji vasi, kjer gospa Hodnik zadnjih nekaj let živi, se je ta čas najstarejša občanka Bohinja Angela rodila 10. januarja daljnega leta 1915 v Stari Fužini v družino z osmimi otroki. Sama je bila druga najmlajša. Imela je še štiri brate in tri sestre. »Doma so imeli kmetijo. Osnovna šola je bila takrat v Zoisovem gradu v Stari Fužini, trajala pa je šest razredov. Njena učiteljica je bila ga. Štefka Jazbar – ki ima pri nas spominsko sobo,« je povedala Alenka Zorč.

Kot mlado dekle je začela delati: najprej kot gospodinjska pomočnica na Jesenicah na Plavžu, nato je pomagala zdravnikovi družini v Radovljici. Od tam je odšla za gospodinjo k neki družini v Beograd. Po enem letu se je začela druga svetovna vojna. Ker v Beogradu po začetku vojne zanjo ni bilo več dela, se je odpravila v Zagreb. »Tam sta se s prijateljico vpisali na »transport za delo v Nemčiji«. Imela je načrt, da bosta s prijateljico v Sloveniji stopili z vlaka – a se ta v Sloveniji ni ustavil. Tako je prišla v Berlin, od tam pa v vzhodno Nemčijo, kjer so ju nastanili pri družinah, od koder sta hodili na delo v tovarno streliva. Nemški jezik ji ni delal težav, hitro ga je znala. Živela je pri prijetni družini, kjer so se dobro razumeli.«

V tujini je ostala štiri leta, ob koncu vojne pa se je vrnila na svoj dom v Stari Fužini. Ta je bil takrat prazen in izropan. Angela je kljub temu ostala doma in ponovno začela kmetovati. Kasneje je odšla v službo v gostilno Pri Mihovcu. Tam je delala kot natakarica. Kasneje je odšla za sobarico v Hotel Jezero.

Tako kot brat Valentin Hodnik, ki je bil šolan slikar, je tudi sama imela talent za slikanje. »Risala je od šole dalje, kasneje je poslikavala skrinje, ustvarjala slike ..., veliko tudi po naročilu. Ko sem jo vprašala, kaj je najraje risala, je samo skromno skomignila z rameni. Vseeno kaj, samo, da je bilo naročilo,« je še povedala Alenka Zorč.

V Domu sv. Martina je prvič praznovala rojstni dan, ko je bila stara 102 leti. Tudi letos so praznovali skupaj z njenimi sorodniki, prijatelji in sostanovalci. Začeli so s sveto mašo, nadaljevali pa s slovesnostjo, na kateri tradicionalno sodeluje folklorna skupina veteranov KUD Triglav, slavljenki pa je čestital tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja.

Kot je na slovesnosti še povedala socialna delavka, je bila slavljenka Angela Hodnik tudi večino preteklega leta stanovalka, ki je verjetno od vseh prva začenjala svoj dan. »Zgodaj zjutraj je vstala, se samostojno oblekla in vse uredila – ter se potem takoj čez sedmo uro zjutraj dobila z javno delavko Uršo, da sta se skupaj sprehodili po Domu oz. vadili hojo. Jutranji sprehod je bil ravno pravšnji, da je gospa Angela potem odšla na zajtrk. Tam je bila v družbi svojih sostanovalk, ki so v vsem tem času postale njene prijateljice: še ena gospa Angela, Veronika, prišla je še Tončka – družba pri obrokih je ves čas dobra.«

Zdravil ne mara jemati, še povejo v domu. Pravi, da so strup. Še poleti je bila kot botra prisotna na krstu nove ladjice Triglavska roža na Bohinjskem jezeru ter v enem od njegovih vlogov sodelovala z župnikom Martinom Golobom.

»Vse leto pa je prežemala njena vztrajnost in borba za to, da ohranja čim več samostojnosti, toliko, kot je le zmore. In iskrice v očeh: ima jih še vedno. Tudi njen spomin je natančen,« so nanjo ponosni v domu.