Aleš Nose, II. udarni ali Rupnikov bataljon, Ustanova Memores, zanjo dr. Jože Dežman, Ljubljana, 2019, 640 strani

II. udarni ali Rupnikov bataljon

»Rupnik je bil eden izmed najbolj sposobnih domobranskih oficirjev, razen tega je bil sin šefa Ljubljanske pokrajine generala Leona Rupnika in je užival popolno zaupanje nemškega štaba v Ljubljani s komandantom Rösenerjem na čelu. Bil je edini oficir v slovenskem domobranstvu, ki so mu bili podrejeni celo nemški zvezni oficir in nemški inštruktorji v bataljonu. Stotnik Vuk Rupnik je kot izreden taktik in strateg dokazal svoja vojaška znanja na čelu svojega udarnega bataljona, saj je operiral po vsej Notranjski, Dolenjski in celo Primorski. Bil je trn v peti partizanskim enotam. Že vest, da prihaja Rupnikov bataljon, je v partizanih vzbudila strah. Njegovo sposobnost in uspehe v akcijah so prek poročil objavljali v 'Vesteh' informacijskega urada, ki so ga pogostokrat omenjale in postavile drugim za vzgled. Med drugim so pisale: 'Od kar je na Rakeku stotnik Vuk Rupnik, se je domobranstvo zelo povzpelo. Rupnik ima zbran odličen udarni bataljon. V bataljonu so mladi in drzni fantje, večinoma hrabri Meniševci. Skoraj vsak dan so zunaj Rakeka na daljših pohodih. Včasih se vrnejo zelo utrujeni, pa so vendar navdušeni za stotnika Rupnika, ki jih odlično vodi.' /…/ To dokazuje še zadnji spopad s partizani na Koroškem za prehod čez Dravo. Partizani so 8. maja 1945 zablokirali oba mostova čez Dravo pod Humperškim gradom. Obe partizanski enoti sta bili do zob oboroženi, saj je bilo orožja in opreme ob predaji nemške vojske na pretek. Tudi številčno sta bili močnejši, saj je Bračičeva brigada imela 1.616 borcev, Kokrški odred pa 1.000 borcev. Da bi se težava umika SNV in beguncev rešila, je pobudo prevzel podpolkovnik Vuk Rupnik. Na voljo je imel 1.500 mož, s katerimi je najprej napadel partizanski štab v Borovljah in nato oba mostova na Dravi. Rezultat tega je bil eleganten preboj partizanske blokade na mostovih čez Dravo. Tako je bila dobljena še zadnja bitka s partizani …« (str. 54–55)

Videl sem veliko monografij partizanskih enot, a tako zajetne, kot jo ima Rupnikov bataljon, nima nobena. Navajam portret poveljnika te enote, naslikan je tudi na naslovnici knjige. Po zadnji zmagi v bitki ob Dravi je tudi njegov bataljon doletela usoda večine domobrancev. Angleži so jih poslali nazaj v Jugoslavijo in v smrt. Vuku Rupniku se je uspelo rešiti in je umrl 14. 8. 1975 v Buenos Airesu, star 63 let. Kakorkoli že: bil je vrhunski častnik, vrhunski je bil tudi njegov bataljon, a je vse skupaj doletela tragična usoda v vojni premagane strani.