Za nas bo vedno Jozej
Med prejemniki letošnjih Bloudkovih nagrad in plaket za življenjsko delo je tudi Sonja Poljšak, predsednica komisije za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije in pobudnica za vsakoletno srečanje mladih športnic in športnikov iz sosednjih držav v Sloveniji.
Tokrat pišem o Viktorju Marketzu iz Kršne vasi (Kristendorf) v občini Žitara vas, očetu Jožeta Marketza, novega škofa krške škofije s sedežem v Celovcu. Še vedno trden mož, ki mu je pred dobrim letom umrla žena Kati, bo aprila star 93 let. Na dan škofovske posvetitve njegovega sina Jožeta, ki bo zanj in za domače vedno ostal Jozej, je sedel med hčerko Moniko in njenim možem Karlom v prvi najbolj častni vrsti sedežev v celovški stolni cerkvi. Bil je vidno ganjen, ko so mu ljudje segali v roke, solznih oči, da ga je doletela taka očetovska čast.
V pogovoru za celovški tednik nedelja je povedal, da še vedno, kolikor pač zmore, pomaga doma na kmetiji. Prej sem lahko kar tako skočil s traktorja, sedaj pa moram paziti, je dejal. Če je kdo tako star, ima vsak dan srečo, da lahko živi. Veliko je drvaril v domačem in sosednjih gozdovih, nad 40 let oral sneg na vaških cestah in žel žito na njivah v občini. Pogosto, če je le mogel, mu je pomagal tudi sin Jozej. Dvakrat se je s traktorjem hudo ponesrečil, pa so mu, kot pravi, pomagali angeli varuhi. Zelo rad je bil doma. Za druge reči je bilo malo časa. Zato ni videl veliko sveta. »Sedaj pa bi že imel čas, da bi se s sinom Jozejem peljal v Italijo, morda celo v Vatikan. Pa bi morali zelo hitro domov, ker ima sedaj, ko je škof, še manj časa,« je povedal za časopis Nedelja. Želi pa si, da bi svojega sina kdaj obiskal na njegovem delovnem mestu. On kot kmet in sin pa imata nekaj skupnega. Očeta Viktorja je vse življenje veselilo, da je lahko sejal in potem tudi žel. To mora sedaj v cerkvi kot škof delati tudi sin Jozej!
Številna slovenska društva na Koroškem bodo konec tedna organizirala pustne prireditve. Posebej pa pišem o dveh dogodkih, ki s pustom nimata povezave in sta napovedana za četrtek, 27. februarja, ob 19.30. V Regionalnem središču v Šentjakobu v Rožu bo Anica Wurm - Olip predstavila svojo knjigo Rojena v taborišču in preživela. Knjiga je pretresljiva pripoved o avtorici, ki je bila leta 1943 rojena v nemškem taborišču Aichach in kot slabotno dete obsojeno na smrt. Ponjo je z zvijačo prišla njena teta in jo do konca vojne skrivala v Dolih pri Borovljah, kjer jo je po vrnitvi iz taborišča našla mama. V Farnem domu v Šmihelu pri Pliberku pa bo ob isti uri pogovor o zgodovini in aktualnem dogajanju ob vsakoletnem ustaškem srečanju na Libuškem polju pri Pliberku.