Zlatoporočenca Ekar
Konec januarja je minilo petdeset let, odkar sta se poročila Marjeta in Franci Ekar. Združile in na življenjski poti utrjevale so ju gore in snežne strmine, pa tudi morje, da sta v polstoletnem skupnem življenju ohranila sožitje in spoštovanje in si ustvarila družino s tremi otroki.
Domače praznovanje porok, ki sta se zgodili pred petdesetimi leti v slovenski prestolnici, je bilo prisrčno v rojstni hiši Marjete Kunstelj v Radovljici v krogu staršev mladoporočencev, njihovih najožjih sorodnikov in prijateljev.
Ekarjeva sta začela ustvarjati dom v Novi vasi, Kranju in Radovljici – tako so nepredvideno hotele usoda in razmere. Profesorica Marjeta je kot žena in mati treh otrok z največjo skrbnostjo, delavnostjo in dušo skrbela za dom in družino. Večina hotenj se ji je uresničila. Z vso prizadevnostjo pa je skrbela tudi za soproga Francija, društvenega in družbenega prostovoljca, gospodarstvenika, alpinista, gorskega reševalca, lovca, vmes tudi župana Občine Preddvor.
Po petdesetih letih pa so polstoletni jubilej obeležili z že nekoliko številnejšo prisotnostjo in svežino novo nastale družine: z otroki, vnuki z družinami in starši zetov, snahe in drugim ožjim sorodstvom na Zgornji Beli v gostilni Bizjak, kjer so s pevci kvarteta Grm s harmonikarjema Tomažem Hribarjem in Branetom Tičarjem - Gašperjem ter trobentačem z Bavarskega kulturno obogatili večer zlatega jubileja. Luč sveta sta drugače Marjeta in Franci ugledala v letu 1942, v času najkrutejše vojne vihre druge svetovne vojne in z upanji doživljala in preživljala trdost in lepoto življenja. Sta pa še vedno pokončna, delovna in tudi kot upokojenca aktivno sledita dogajanjem doma in na tujem.