Nataša Čarman Korenjak

Elektronski bolniški list prinaša poenostavitve

Po podatkih kranjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije vsi izvajalci na Gorenjskem od prvega februarja izdajajo elektronske bolniške liste (eBOL). Ti prinašajo poenostavitve in tudi prihranke, ki so z uvedbo eBOL na nivoju Slovenije ocenjeni na 11,5 milijona evrov letno.

Kranj – Osebni zdravniki, ki so pooblaščeni za izdajo bolniških listov, so samo v letu 2018 izdali 1.572.468 takšnih papirnatih obrazcev v Sloveniji. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v sodelovanju z izvajalci zdravstvenih storitev s 1. januarjem letos uvedel elektronski bolniški list (eBOL). Januarja so izvajalci zavarovancu (delavcu) sicer še lahko izdajali tudi papirnati obrazec, od 1. februarja dalje pa je eBOL, razen redkih izjem, postal obvezen. Tako morajo tudi delodajalci za svoje zaposlene za začasne zadržanosti od dela obvezno prevzemati eBOL preko sistema SPOT (prej eVEM), ki ga upravlja ministrstvo za javno upravo.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala direktorica kranjske območne enote ZZZS Nataša Čarman Korenjak, po do zdaj pridobljenih podatkih vsi izvajalci na Gorenjskem izdajajo bolniške liste v elektronski obliki, kar prinaša številne prednosti. Čarman Korenjakova ugotavlja: »Med drugim pričakujemo, da se bo sčasoma zmanjšalo število obiskov zavarovancev v ambulantah, saj jim zgolj zaradi pridobitve eBOL ne bo treba več obiskati zdravnika, če bo ta ocenil, da pregled ob zaključku bolniškega dopusta ni potreben. Prav tako ne bo več potreben obisk zdravnika zaradi različnih administrativnih napak pri izdaji papirnatega potrdila. Zmanjšanje števila obiskov v ambulantah družinskih zdravnikov zgolj iz teh razlogov za pet odstotkov bi npr. pomenil prihranke na letni ravni v obsegu delovanja 8,5 ambulante družinske medicine oziroma 78.600 obiskov manj.« Na ZZZS bodo ročne kontrole skladnosti zahtevkov in podatkov iz bolniškega lista nadomestile avtomatske kontrole, ki bodo preprečevale napake. Ukinitev papirnatega obrazca pa delodajalcem prinaša poenostavitev postopkov pri vodenju evidence delovnega časa, obračunu plač in vlaganju refundacijskih zahtevkov na ZZZS.

Zavarovanci do eBOL dostopajo lahko s kvalificiranim digitalnim potrdilom na spletnem portalu ZZZS za zavarovane osebe. »Tu lahko zavarovanec med drugim preveri, ali je zdravnik že izdal eBOL, ali je na eBOL navedeno pravilno obdobje zadržanosti od dela in pravilen razlog zadržanosti, ali je bil napačen bolniški list preklican. Zavarovanec lahko prenese eBOL na svoj računalnik, npr. za potrebe uveljavljanja pravic na drugih področjih (nezgodno zavarovanje, inšpekcijski postopki ...). Za dostop do portala zavarovanec potrebuje digitalno potrdilo za fizične osebe enega od slovenskih izdajateljev (SIGEN-CA, PostaRCa, AC NLB ali Halcom-CA). Če zavarovanci ne razpolagajo z digitalnim potrdilom, lahko eBOL prejmejo tudi na najbližji enoti ZZZS ali izpis dobijo pri svojem delodajalcu.

Papirnati izpis bolniškega lista zavarovanci prejmejo samo še izjemoma – ko npr. zataji informacijski sistem in pa tisti, katerih delodajalci nimajo pravne podlage za uporabo sistema SPOT, npr. zaposleni pri fizičnih osebah, zaposleni v tujih ustanovah, verski uslužbenci in zaposleni pri verskem uslužbencu, kmetje in pa sočasne zaposlitve, samozaposlitve ter družbeniki v drugi državi članici EU.

Dodatne informacije za eBOL dobite v klicnem centru ZZZS na številki 01 30 77 555, na spletni strani ZZZS in spletni strani SIGEN-CA.

»Ocenjujemo, da se bodo zaradi odprave administrativnih ovir in poenostavitev na strani vseh deležnikov (izvajalcev zdravstvenih storitev, zavarovancev, delodajalcev, samostojnih zavezancev, zaposlenih na ZZZS in na FURS) zmanjšali izdatki za okoli 55 odstotkov, prihranki pa so ocenjeni na 11,5 milijona evrov letno,« je sklenila Nataša Čarman Korenjak.