Ob razstavi portretov letošnjih lavreatov sta se v pogovor zapletla minister za kulturo Zoran Poznič in avtor fotografij Tone Stojko. / Foto: Primož Pičulin

Ob portretih nagrajencev

Po proslavi in podelitvi nagrad na predvečer slovenskega kulturnega praznika v Cankarjevem domu v Ljubljani so nagrajenci po tradiciji zadnjih let naslednji dan obiskali Kranj.

Kranj – V petek, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, so na osrednji slovesnosti v Cankarjevem domu podelili letošnji Prešernovi nagradi – fotografu Stojanu Kerblerju in baletnemu koreografu, plesalcu, dramaturgu ter režiserju Milku Šparembleku – ter šest nagrad Prešernovega sklada: režiserju Roku Bičku, kostumografu Alanu Hranitelju, igralki Nini Ivanišin, akordeonistu Luki Juhartu, prevajalki Suzani Koncut in grafičnemu oblikovalcu Nejcu Prahu.

Proslava in umetniški program večera, pod zasnovo in režijo se je podpisal uveljavljeni režiser Vito Taufer, sta nagovarjala tako publiko v dvorani kot širše občinstvo, ki je dogodek spremljalo preko radijskih in televizijskih sprejemnikov oziroma spleta. Prireditev je v zanj značilnem prešernem tonu vodil igralec Tadej Toš, ki je v uvodu v bluzovskem slogu odpel tudi Prešernovo pesem »Kam?«. V nadaljevanju so bodisi s Prešernovimi bodisi z drugimi pesmimi nastopili še Magnifico in Aleksander Pešut - Schatzi, Matej Puc, Urška Arlič Gololičič, Vasko Atanasovski v kvartetu z Žigo Golobom, Miho Petricem in Marjanom Stanićem ter Komorni pevski zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod taktirko Ambroža Čopija. Premierno je bila izvedena skladba »Kličem vas«, ki jo je na podlagi pesmi Srečka Kosovela za sopran, mešani pevski zbor, saksofon in šamanski boben uglasbila skladateljica Nane Forte. Z zadnjo pesmijo o ljubezni je večer zaključil Iztok Mlakar. Ob podeljevanju nagrad so potekali tudi kratki filmski izseki s predstavitvami nagrajencev.

Še enkrat znova pa se je pokazalo, da nas, Slovence, tako kot marsikaj drugega razdvajajo tudi proslave, saj so se v dneh kasneje razvile številne debate o »prelahkotnosti« programa, predvsem pa o skladbi Oj, kako, ki sta jo izvajala Magnifico in Schatzi. O učinku govorov in komentarjih ob tem je govorila tudi slavnostna govornica in predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej: »Ali imajo ti govori kakšen učinek? Je po teh govorih v knjigarnah, gledališčih, operah, galerijah, kinodvoranah kaj več obiskovalcev? Ali ti govori sprožijo spremembo kulturne politike? Prav nič od tega. Edine merljive rezultate učinka teh govorov dokumentirajo samo spletni forumi, kjer se približno 24 ur po proslavi anonimni davkoplačevalci vneto kosajo med sabo, kdo med njimi bo še bolj žaljivo zabelil zmerljivke na račun umetnikov. Ob tem se pridušajo, češ za kakšne nepotrebne stvari se vendar trati denar, ki ga neprostovoljno namenjajo državi v obliki davkov in prispevkov. Naj torej tiste med vami, ki se sprašujete, zakaj morate plačevati za tisto umetnost, ki se vas ne dotakne, vam ni všeč ali je ne razumete, spomnim, da plačujete tudi za vse medicinske posege in specialiste, ki jih ne boste nikoli potrebovali.«

Nagrajenci so si ogledali svoje portrete

Druženje z letošnjimi lavreati se je naslednji dan nadaljevalo v Kranju. Nagrajenci, zaradi drugih obveznosti sta manjkala Milko Šparemblek in Alan Hranitelj, so si najprej ogledali svoje portrete na ulični galeriji Na mestu ob Mestni knjižnici Kranj, bili navdušeni in se ob njih tudi fotografirali. Po sprehodu skozi mesto jih je v Galeriji Prešernovih nagrajencev sprejel in nagovoril njen vodja Marko Arnež. V galeriji že enajst let dan po podelitvi nagrad predstavljajo nagrajence, osmo leto pa so na ogled njihovi portreti, ki jih je posnel fotograf Tone Stojko. Fotografira jih od leta 1996, doslej jih je pripravil približno dvesto, so v lasti galerije in jih hranijo v fototeki Gorenjskega muzeja.

Tokrat je na ogled 26 fotografij, po tri vsakega prejemnika Nagrade Prešernovega sklada in štiri obeh Prešernovih nagrajencev. Nagrajenci so si z navdušenjem ogledali portrete, iz katerih seva sproščenost in mladostna energija portretirancev. Kot je povedal Stojko, je samo Stojana Kerblerja fotografiral pet ur, napravil pa je nekaj sto posnetkov. Fotografije z nekaj izjemami običajno posname v ateljeju in notranjih prostorih, te pa so večinoma v črno-beli tehniki. Že ob 13. uri pa so v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj predstavili pesniško zbirko Tišina v motni poletni noči lanskoletnega nagrajenca Prešernovega sklada Jureta Jakoba.