Nesreče tudi zaradi selfijev
V gorah, ki so vedno bolj obiskane tudi pozimi, se poškoduje vse več planincev, ki želijo svoj vzpon ovekovečiti na fotografiji. Januarja v gorah umrli štirje planinci.
Kranj – »So obdobja, ko je moderen golf ali tenis, trenutno so to gore. A pri prvih dveh dejavnostih na prizorišče niti slučajno ne boš smel vstopiti brez primerne obutve in opreme, v hribe pa gre lahko vsak, nekateri gredo tja tudi bosi ali obuti v natikače. In če se pri golfu in tenisu neznanju smejijo, lahko v hribih zaradi neznanja izgubiš glavo,« je na nedavni skupni novinarski konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) in policije opozoril Robert Kralj, vodja gorske enote policije. Slovenski gorski reševalci so imeli sicer samo januarja v gorah kar 38 posredovanj in štiri smrtne nesreče, to je za približno tretjino več kot pred letom dni.
Vzrokov za porast gorskih nesreč je več, pravi Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize GRZS. Mednje zagotovo sodi tudi dejstvo, da v hribe čedalje več ljudi zahaja tudi pozimi. »Letošnja zima je bila doslej zelo naklonjena obiskovalcem gora, kjer že en mesec vladajo idealne razmere. Vendar se morajo ti planinci zavedati, da so tople razmere nekje do višine 1500, 1600 metrov, kamor se da pripeljati z avtomobilom. Na primer na Vršič, ki je izhodišče za Malo Mojstrovko, na katero se to zimo valijo procesije planincev. Sledi vmesen pas do 1800 metrov, kjer ni veliko snega, so pa poti zmrznjene in poledenele. Višje so glede na zadostno količino snega, ki je padel na začetku leta, razmere za hojo naravnost idealne. Idealne pa seveda samo za tiste, ki imajo ustrezno opremo in jo znajo uporabiti,« je razložil.
Zdrsi zaradi neprimernih derez
Mnogi pa se pozimi v gore odpravijo z neprimerno opremo, ugotavlja Bele in pri tem v ospredje postavlja uporabo malih derez, ki so koristne za hojo do gozdne meje, za strnjeno snežno odejo pa ne. »Posnetki na družbenih omrežjih kažejo ljudi na dvatisočakih. Polovica jih ima pohodne palice, polovica derezice, tako da so naša opozorila kot bob ob steno,« poudarja Bele. Uporaba malih derez je bila razlog tudi za četrtkovo nesrečo na pobočju Vogla nad planino Razor, v kateri se je planinka pri sestopu huje poškodovala. Po ugotovitvah reševalcev je namreč zdrsnila zaradi uporabe derezic in smučarskih palic na zelo strmi, trdi in ponekod poledeneli podlagi, prekriti z novozapadlim snegom.
V gorah je torej pozimi obvezna uporaba pravih derez in cepina, a jih moramo znati uporabljati. »S cepinom in derezami z dvanajstimi ostrimi zobmi smo kot potujoča orožarna, zato je opremo treba znati uporabljati. Vsem, ki se podajajo v gore pozimi, zato svetujemo, naj obiščejo enega ali dva tečaja varnejšega gibanja v gorah. Za prvič raje najemite gorskega vodnika, da se še dodatno usposobite,« svetuje Bele. Pozimi se moramo v gorah zavedati tudi nevarnosti snežnih plazov. »Nikoli se ne ve, kdaj bo ponovno večje sneženje. Tedaj se poveča nevarnost snežnih plazov, zato je na prvem mestu potrebna preventiva, znanje o plazovih, izbira primerne poti, šele nato pride do izraza primerna oprema. Med njo so obvezne tudi plazovna žolna, sonda in lopata za izkopavanje. Koristen pripomoček je tudi zračna blazina v nahrbtniku, a se moramo zavedati, da moramo biti ob smučanju, ko imamo rokavice in v rokah palice, zelo izurjeni, da znamo potegniti za vzvod. To pa lahko dosežemo le z rednim treningom,« je še povedal Bele.
Zdrsnil ob fotografiranju
»Najpogostejši vzrok gorskih nesreč je zdrs in nato padec, kar velja tako pozimi kot poleti. Do zdrsa največkrat pride pri sestopih, ko so ljudje že nekoliko utrujeni ali pa jim popusti koncentracija, čeprav je sestop večkrat bolj nevaren in zahteven kot vzpon, zato zahteva varen in premišljen korak,« je dejal Robert Kralj, vodja gorske enote policije. Ob tem je opozoril, da vse več nesreč nastane zaradi želje po čim boljših fotografijah in selfijih. »Ugotavljamo, da gredo nekateri v hribe izključno zaradi slik, ki jih potem objavijo na socialnih omrežjih. Odločiti se bo treba, ali za ceno fotografiranja, položaja v družbi, tvegati življenje,« je dejal. Ena takih nesreč se je pred dnevi zgodila na severni strani Vrtače v grapi, poimenovani Ipsilon, kamor se je povzpela trojica planincev. Ko so se želeli fotografirati, je planinec, ki je imel v rokah fotoaparat, pri iskanju najboljšega položaja izgubil ravnotežje in zdrsnil dvesto metrov nižje, dokler se ni k sreči ustavil na peščenem robu.
Nalepka Podpornik 2020
Okoli 750 slovenskih gorskih reševalcev se sicer redno usposablja za posredovanje ob gorskih nesrečah in so nanje tudi letos dobro pripravljeni, je za konec poudaril predsednik GRZS Janez Rozman in vse povabil, da s plačilom donacije podprete delovanje GRZS. Donatorji bodo prejeli nalepko Podpornik GRZS 2020. »Letos smo natisnili kar zajetno naklado nalepk, ki jo prejmete po pošti po plačilu donacije na naš transakcijski račun. Namen zbiranja donacij je obogatitev finančnih sredstev za opravljanje naših dejavnosti, del izkupička pa gre tudi v Sklad Okrešelj,« je pojasnil.