Mamutska skakalnica v Planici

Četrtega februarja 1934 so slovesno odprli in preizkusili novo skakalnico velikanko v Planici, ki so jo imenovali tudi mamutska. Omogočala je skoke do sedemdeset metrov, napovedovali pa so, da bo, ko bo povsem zgrajena, omogočala skoke tudi do neverjetnih osemdeset metrov. Načrte za skakalnico velikanko je naredil gradbenik Ivan Rožman, ki jo je s svojim podjetjem tudi zgradil. To je bila največja skakalnica, ki jo je takrat dovoljevala Mednarodna smučarska organizacija FIS.

Za slovenske skakalce je bil to prvi nastop na tako veliki skakalnici in zato zahtevna naloga. Samo trije so dosegli dolžino petdeset metrov (Bogo Šramel, Franc Palme in Tone Dežman). Na odprtju sta poleg devetih domačih skakalcev nastopila še dva gosta, Norvežan Jahr in Nemec Hunger. Na tekmi je po svoje nagajalo vreme. Bilo je sicer sončno, vendar tako toplo, da se je topil sneg.

Konstruktor in gradbenik Ivan Rožman se je v toplem vremenu izkazal z izumom snežnega cementa, ki so ga prvič uporabili na tekmovanju v Planici. Ko je vse kazalo, da ne bodo mogli tekmovati, se je lotil snega s salmijakom, soljo in razpršilcem za trto. Sol je tako razmehčala sneg, da je lahko salmijak hitro prodrl globlje in povzročil zmrzovanje. Skoki so uspeli.

Pobudnika za gradnjo skakalnic v Planici sta bila v zgodnjih dvajsetih letih smučarska sekcija Športnega kluba Ilirija in športni organizator Joso Gorec. Prvo smučarsko skakalnico so zgradili ob Ilirijinem domu na Slatnah po načrtih Janka Janše že pred letom 1930. Načrt skakalnice za skoke do trideset metrov je naredil leta 1931 po Gorčevem naročilu Stanko Bloudek.

Razvoj Planice je bil 25 let najbolj povezan z dejavnostjo Stanka Bloudka. Skakalnico Ivana Rožmana iz leta 1934 je stalno izpopolnjeval. Iskal je idealen profil, ki bi ob najmanjšem tveganju omogočal najdaljše skoke. Po vojni so velikanko obnovili. Leta 1948 je bil na njej dosežen rekordni skok 120 metrov. Bloudek jo je leta 1954 ponovno obnovil, manjše korekture pa sta vanjo vnašala tudi brata Gorišek. Leta 1969 je bila dograjena in nato večkrat izpopolnjena letalnica bratov Gorišek, ki dovoljuje polete tudi čez dvesto metrov.

Anekdote slavnih

Francoski skladatelj Charles Gounod ni prenesel bahavosti svojih učencev. Kadar je slišal, da je kdo prav samozavestno govoril o sebi in svojem znanju, mu je zabrusil: »Ko sem bil vaše starosti, prijatelj, sem govoril prav tako kot vi. Takrat sem rekel: Jaz! Potem sem rekel: Jaz in Mozart! V poznejših letih sem govoril že drugače: Mozart in jaz! Danes pravim samo: Mozart!«

V razburljivem pogovoru z nekim angleškim poslancem je Napoleon vzkliknil: »Ali veste, da bom napadel Anglijo?« Anglež mu je mirno odgovoril: »To je vaša stvar.« Napoleon pa: »Toda vedeti morate, da bom Anglijo tudi uničil!« Angleža tudi to ni razburilo, ampak je nadaljeval v mirnem tonu: »To pa je že naša stvar.«

Smeh ni greh

»Si za to, da prespiš eno noč pri meni?« – »Mi ne pride na misel.« – »Saj nisem slab. Tega ne ponudim vsakemu dekletu.« – »Tudi jaz ne zavrnem vsakogar.«