Nova koalicija ali volitve

Od minulega ponedeljka, ko je nenadoma odstopil predsednik vlade Marjan Šarec, se v javnosti mrzlično ugiba, kaj se bo zdaj zgodilo. Bo uspelo političnim akterjem najti novega mandatarja, ohraniti sedanje pozicije in poslanske položaje ali pa bodo predčasne volitve?

V strankah zatrjujejo, da se novih volitev ne bojijo in so nanje pripravljeni. Tako denimo Marjan Šarec nanje polaga velike upe, pri čemer računa na visoko javnomnenjsko podporo, ki mu jo še vedno izkazujejo ankete. Za izboljšanje svojih možnosti se je Šarec o sodelovanju pogovarjal s prvakom SMC Zdravkom Počivalškom, ki sicer ponujene roke ni čisto odklonil, dal pa je vedeti, da se bo najprej pogovarjal. In tu ni izključena možnost, da s svojimi desetimi poslanci podpre vlado, ki jo bo sestavil nekdo drug. Bo to Janez Janša z opozicijsko stranko SDS, ki je s svojimi 26 poslanci najmočnejši igralec na parlamentarnem parketu? Politični analitiki zatrjujejo, da ima prav on zdaj v rokah škarje in platno. Kot vemo, je bil Janša relativni zmagovalec zadnjih volitev in predsednik Pahor mu je tedaj prvemu ponudil mandatarstvo. Vendar ga je odklonil, ker mu ni uspelo sestaviti koalicije, takrat namreč vrsta strank z njim ni bila pripravljena sodelovati. Tudi s sedanjim razmerjem sil bi zgolj s strankami z desnega političnega bloka Janša ne mogel sestaviti alternativne koalicije. Če pa bi se SDS, NSi in SNS pridružila še katera iz liberalnega bloka, nova koalicija ne bi bila več tako nemogoča. SMC bi bila ob poudarjanju, da je odprta za vsakršno sodelovanje, lahko ena takšnih. Kot smo videli v minulem tednu, se tudi DeSUS ne sramuje morebitnega sodelovanja s SDS, eden od poslancev je denimo izjavil, da je bila njihova stranka v preteklosti tudi v Janševih koalicijah in potem so vedno dosegli dobre rezultate na volitvah. Sicer pa smo že ob rezultatih glasovanja o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lahko slišali, da napovedujejo obrise nove koalicije. Enainpetdeset glasov proti ukinitvi so prispevali v strankah SDS, NSi, SNS, SMC, DeSUS in SAB. Če bi te stranke sestavile alternativno koalicijo, bi lahko vladale z udobno večino.

Predsednik države Borut Pahor prav danes začenja pogovore s političnimi strankami o morebitnem novem mandatarju. To je prvi korak k novi vladi, in če ne uspe, so še vedno lahko predčasne volitve, ki bi bile lahko najprej aprila. Vsem strankam te ne dišijo, saj bi zlasti nekatere manjše lahko izbrisale s političnega zemljevida. Sedanji poslanci bi morali že po letu in pol zapustiti parlament, bolj izpostavljeni politiki, ki se zdaj dogovarjajo o razdelitvi položajev, pa bi imeli z volitvami težje delo. Vseeno pa jih večina zatrjuje, naj izberejo volivci.