Pacta conventa

Poljsko plemstvo je za poljsko kraljico izvolilo Jadvigo. Na začetku leta 1386 jo je poročilo z litvanskim velikim knezom Jagielom. Ta se je dal pred poroko krstiti po katoliškem obredu in je bil potem kronan za poljskega kralja Vladislava II. Od tedaj do leta 1572 je Poljski vladala dinastija Jageloncev.

Po izumrtju poljske vladarske dinastije Jageloncev je januarja 1573 zasedal v Varšavi sejem (parlament), ki je moral izbrati novega kralja med kandidati habsburškega, francoskega ali ruskega dvora. Vsi so bili člani dinastij, ki so vladale povsem ali vsaj v veliki meri absolutistično.

Na Varšavski konferenci so 28. januarja 1573 sprejeli t. i. pacto convento, enega najstarejših tolerančnih ediktov v zgodovini. To je bil nekdaj predpis, ki ga je izdal vladar ali kak drug pomemben predstavnik. Poljska šlahta se je hotela zavarovati pred absolutističnim vladanjem in je to sporočila kandidatom, ki so tekmovali med seboj v obljubah in popuščanjih, s kakršnimi ne bi soglašal noben član dotlej vladajoče dinastije. Zavedali so se, da je bila oblast zadnjih Jageloncev velika. Kot veliki knezi so imeli močno oporo v Litvi, kar je krepilo njihov položaj na Poljskem.

Kandidati so bili pripravljeni sprejeti vse obveznosti. Prve so bile tako imenovane pacta conventa, ki so urejale osebne obveznosti kralja, na primer, da oboroži ustrezno število vojakov, da pomaga deželi z denarjem ..., druge obveznosti so bile za državo večjega pomena, na primer, da bi kralj priznal svobodne volitve in se obvezal, da bo redno skliceval sejem, da ne bo izdal ukaza o splošni mobilizaciji brez dovoljenja sejma ...

Po dolgih razpravah je bil izbran francoski kandidat Henrik Valeški. Mnenja o njem pa so bila deljena. Mnogo poljskih plemičev, ki so prestopil iz katoliške v protestantsko vero, mu je očitalo, da je sodeloval v šentjernejski noči in dal pobiti tisoče francoskih protestantov. Henrik je kot znak dobre volje in popustljivosti 28. januarja 1573 podpisal pacto convento, dokument, ki so ga podpisali tudi najvišji predstavniki poljskega plemstva. Protestantom na Poljskem je zagotavljal popolno versko svobodo.

Anekdote slavnih

Kmalu po Verdijevi smrti je milanska Scala povabila Artura Toscaninija in Pietra Mascagnija, naj dirigirata na koncertu, iz katerega izkupička bi postavili Verdiju spomenik. Mascagni, ki ni gojil posebnih simpatij do Toscaninija, je privolil, vendar pod pogojem, da bo dobil za eno liro višji honorar od Toscaninija. Direktor Scale je na to pristal. Po koncertu je izročil Mascagniju eno liro s pojasnilom: »Toscanini se je honorarju odpovedal.«

Nekoč je bil grški filozof Diogen brez denarja. Srečal je bogatega znanca in mu povedal za stisko. Ko je ta omahoval, mu je Diogen dejal: »Zakaj se obotavljaš? Denar potrebujem za kosilo in ne za pogreb ...«

Smeh ni greh

Novopečena obiskovalka nudističnega kampa sprašuje čuvaja plaže: »Pravite, da se moram za na plažo do pasu sleči?« »Res je, vendar do pasu od spodaj in od zgoraj.«