Veliki možakarji in mački

»Branko Pirc je resda velik možakar, a ima smisel za delo z živalmi.« Tako je žirovniški župan Leopold Pogačar opisal lastnika zavetišča za zapuščene živali Perun iz Lipc. Sedem zgornjegorenjskih županov je na ponedeljkovi novinarski konferenci enotno stopilo v bran Pircu in zavetišču, v katerem naj bi se po prepričanju nekaterih ljubiteljev živali dogajale številne nepravilnosti. Pirc je zaradi objav v nekaterih medijih in celo groženj, ki naj bi jih bili deležni on, njegova žena in hčerka, napovedal, da bo zavetišče zaprl. Potem ko so mu v bran stopili župani, češ da so z njegovim delom zadovoljni, si je premislil in bo, vsaj za sedem občin Zgornje Gorenjske, delo zavetišča opravljal še naprej. Župani so si oddahnili, saj je skrb za zapuščene živali ena od dolžnosti občin.

A dejstvo je, da je določene nepravilnosti pri delu zavetišča odkrila tudi inšpekcija Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Iz poročila izhaja, da Pirc ni ustrezno vodil evidenc o živalih, da je napačno poročal o številu živali in veterinarskih posegih, da ni aktivno iskal lastnikov za živali, predvsem za mačke. Inšpektorica mu je zato izdala ureditveno odločbo, ob kontrolnem pregledu pa ugotovila, da je zahteve iz odločbe izpolnil.

Prav to, da Pirc za najdene mačke ni iskal novih lastnikov, temveč jih je vračal nazaj v okolje, je eden glavnih očitkov zaščitnikov živali. Iz poročila o delu zavetišča izhaja, da je v letu 2018 od 582 pobranih mačk novim lastnikom oddal 18 mačk, v okolje pa je bilo vrnjenih 517 mačk (ostalo so bile evtanazirane oziroma poginjene mačke). Pirc je pojasnil, da je večina mačk, ki jih pobira po terenu, zelo divjih in nevajenih ljudi. »Ne pobiramo mačk, ki se nam predajo iz naročja, temveč takšne, ki se hranijo pri hišah in niso od nikogar. Ko jo ujameš in zapreš v kletko, si stolče nosek ...« je dejal. Zato jih, ko jih sterilizirajo oziroma kastrirajo, vračajo nazaj v okolje; da mačke po vaseh znajo najti hrano, so se strinjali tudi župani.

V ozadju celotne zgodbe naj bi bila večletna gonja dveh posameznic, ena naj bi bila predsednica društva za zaščito živali, ki naj bi želela prevzeti dejavnost zavetišča. A nobena od njiju se ne želi medijsko izpostavljati, na domnevne nepravilnosti zavetišča opozarjata anonimno ali prek tretjih oseb … Tudi na našem uredništvu smo prejeli telefonski klic in več elektronskih sporočil o domnevnih nepravilnostih, a s pripisom, da ime pošiljateljice mora ostati 'zaupno' ... Tudi zato v celotni zgodbi ostaja dvom, kakšni interesi se skrivajo v ozadju.

Četudi ni čisto nič narobe, če na vratih (kateregakoli) »velikega možakarja« kdajpakdaj pozvoni inšpektorica ...