Policisti bodo februarja opozorilno stavkali

Napoved opozorilne stavke policistov

Sindikat policistov Slovenije je v torek zaradi neizpolnjevanja vladnih zavez iz stavkovnega sporazuma, podpisanega v letu 2018, za 3. februar napovedal štiriurno opozorilno stavko. Predsednik sindikata Kristjan Mlekuš je povedal, da od vlade zahtevajo takojšnjo realizacijo dogovora o izvedbi strokovne in neodvisne analize zahtevnosti delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, takojšnjo ureditev vprašanja glede bruto bruto izplačila, v zvezi s katerim še vedno teče postopek na delovnem sodišču, vzpostavitev kariernega sistema in sprejetje sistemskih ukrepov za izboljšanje razmer v policiji. Za ureditev razmer v policiji predlagajo pripravo in sprejetje interventnega zakona, ki bi zajezil kadrovsko krizo in povečal zanimivost poklica med mladimi. Sredstva v ta namen bi se lahko zagotovila z razbremenitvijo plačila trošarine in drugih dajatev za službena vozila policije pri nakupu goriva, kar bi letno prineslo 2,3 milijona evrov, skupaj z začasno usmeritvijo sredstev od izrečenih glob policije pa bi za ukrepe imeli na voljo dobrih 32 milijonov evrov, predlagajo v sindikatu. Prav tako predlagajo prodajo nezasedenih službenih stanovanj in tistih, ki jih najemajo druge pravne ali fizične osebe, kar bi pomenilo dodatnih 4,5 do 7,5 milijona evrov. Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar je po napovedi opozorilne stavke dejala, da si bodo v konstruktivnem dialogu prizadevali za uresničitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018 in za vzpostavitev kariernega sistema. Na ministrstvu za notranje zadeve pa pravijo, da je večina stavkovnih zahtev iz podpisanega sporazuma realiziranih, bodo pa nove zahteve sindikata preučili.

Z Erjavcem najprej Šarec

Ta teden se je nova predsednica stranke DeSUS, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, že srečala s predsednikom vlade Marjanom Šarcem in poslansko skupino stranke. Po ponedeljkovem srečanju s premierjem je povedala, da DeSUS ostaja stabilen partner v vladni koaliciji, in napovedala, da se bo z dolgoletnim prvakom DeSUS-a Karlom Erjavcem, ki je po porazu proti Pivčevi na sobotnem kongresu stranke napovedal odstop z mesta ministra za obrambo, pogovorila po tem, ko se bo z njim pogovoril Šarec, da se dogovorita, kdaj bo odstopil. Potem bo sledilo intenzivno iskanje novega ministra za obrambo, je dejala in dodala, da menjava resorjev ne pride v poštev. Po torkovem srečanju s poslansko skupino pa je Pivčeva sporočila, da si bo prizadevala za to, da bi DeSUS o ključnih vprašanjih zagotavljal vseh pet glasov in bil konstruktiven ter zanesljiv partner koalicije, vendar tega zagotovila ni dobila. Poslanec Robert Polnar, ki je že doslej večkrat glasoval drugače, je napovedal, da bo še naprej glasoval po svoji vesti in da tudi potencialni kandidat za novega obrambnega ministra nima vnaprej zagotovljene njegove podpore.

Bela knjiga o obrambi in naborništvo

Ministrstvo za obrambo je v ponedeljek vendarle objavilo belo knjigo o obrambi, ki med drugim predvideva postopno povišanje števila pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske (SV) na osem tisoč in pipadnikov pogodbene rezervne sestave na dva tisoč ter dvig izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP do leta 2035. V SV je sicer trenutno nekaj več kot 6400 pripadnikov stalne sestave in okoli 700 pripadnikov pogodbene rezerve, glede na kadrovski načrt pa vojska beleži primanjkljaj več kot 1300 pripadnikov. Nekaj dni prej je največja opozicijska stranka SDS v parlamentarno proceduro vložila predlog novele o vojaški dolžnosti, s katero predlaga ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti oziroma naborništva. Ker idejo po njihovih navedbah podpirajo tudi v nekaterih koalicijskih strankah, pričakujejo, da bo predlog prestal prvo obravnavo v DZ. Vojaška obveznost bi trajala šest mesecev, civilno služenje vojaškega roka pa 12 mesecev, je pojasnil poslanec SDS Žan Mahnič. Služenje vojaškega roka bi bilo obvezno za moške, ki bi vojaški obvezniki postali pri 17 letih. Pri 18 letih bi se izvedel nabor, vojaški rok pa bi fantje predvidoma začeli služiti v letu, ko bi dopolnili 19 let. V primeru študija bi vojaško obveznost nastopili po njegovem zaključku. Med razlogi za ponovno uvedbo naborništva je Mahnič navedel odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja in narodne zavednosti ter krepitev psihofizične pripravljenosti državljanov, želijo pa zagotoviti tudi dovolj številno vojaško rezervo. Ponovni uvedbi naborništva je po Mahničevih besedah naklonjena tudi javnost.