Miranda Rumina v Oceanu neizpolnjenih želja

Steklo, barva in vonj

V Galeriji Layerjeve hiše je na ogled umetniška postavitev večmedijske ustvarjalke Mirande Rumina.

Kranj – Najnovejšo postavitev umetnice Mirande Rumina, v prednovoletnem času je z instalacijo Simfonija v črno-belem gostovala v Avli zavarovalnice Triglav v Kranju, si od prejšnjega tedna pa vse do 4. februarja lahko ogledate tudi v Galeriji Layerjeve hiše. Postavitev, ki zajema več sklopov, pri vseh pa je v ospredju avtoričin najljubši element steklo, ima naslov Reduce, Reuse, Recycle/Zmanjšuj, uporabi ponovno, recikliraj. Rumina namreč postavitev reciklira iz preteklih instalacij na ekstemporu Eko Drava v Mariboru, Festivalu stekla v Hrastniku, v galeriji Kerubin v Izoli …

Že v predprostoru nas avtorica pozdravi z delom iz prej omenjene razstave – posodama z ogljem in soljo, ki nas spominjata na črno in belo. Ob vstopu v galerijski prostor pa nas objamejo različni vonji. Ustvarjeni iz več dišav nas vodijo iz ene sobe v drugo.

Tako imenovana Layerjeva soba na desni nas popelje v Ocean neizpolnjenih želja. Tla so »preplavljena« s steklenimi koščki sestavljanke (»puzzli«), ki so napolnjeni z vodo, obarvano v različnih odtenkih modre z dodano belo. »V življenju imamo kopico neizpolnjena želja, nekatere si želimo uresničiti, druge, nemogoče, pustimo, da gredo naprej. Instalacija je interaktivna, saj obiskovalci lahko na listek napišete željo, jo zmečkate in vržete v stekleno posodo v ''oceanu''. Kasneje jih bomo, ne da bi jih odprli, žrtvovali oceanu, jih izničili na ognjišču na dvorišču,« pojasnjuje avtorica.

V sobi na drugi strani pristopimo k postavitvi z naslovom Zelena modrina. Na sredi so steklene posode z vodo v odtenkih zelene in modre. Miranda tu predstavlja knjigo pesmi o morju, ki sta jo ustvarili skupaj s prijateljico Smiljano Jurečič. Rumina je pesmi povezala z makro fotografijami stekla, ki so na ogled tudi po stenah, na videu pa si ogledamo pronicanje barv v vodo. Instalaciji bi lahko rekli knjiga v prostoru.

V sredini osrednjega prostora galerije je instalacija Mavrična piramida. »V Sloveniji je še vedno veliko homofobije, zato sem to raznobarvno piramido posvetila preganjanju strahov pred drugačnim, pred tistim, česar ne razumemo. Mavrična piramida v osmih barvnih odtenkih kliče k strpnosti,« izvem. Po stenah so kolaži slik s trakovi, ki ustvarjajo novo kompozicijo. Prvič jih je predstavila na Tajskem leta 2000, kasneje v Ljubljani, zdaj v Kranju. V vogal sobe je dodala še postavitev, imenovano Več luči.