Kakšno šolo si želijo starši

Za boljšo šolo (56)

Tudi starši imajo pravico (in po naši zakonodaji tudi dolžnost), da razmišljajo o tem, kakšna naj bi bila slovenska šola. Na začetku šolskega leta obravnavajo letni delovni načrt šole in ob koncu letno poročilo o delu in dosežkih šole. Sodelujejo tudi pri izbiri ravnatelja. Vsaka šola ima svet staršev, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih oddelkov. Sveti staršev se lahko povezujejo v regionalne aktive svetov staršev in tako je leta 2011 nastala celo Zveza aktivov svetov staršev Slovenije, ki združuje svete staršev kar 250 slovenskih osnovnih šol.

Zveza je pripravila zbir predlogov za spremembe pod skupnim nazivom Za prihodnji razvoj slovenskega šolstva. V dokumentu so starši zapisali, da se zavzemajo za kakovostno šolo, ki mora temeljiti na sodelovanju učiteljev, učencev in staršev. Njihova splošna ugotovitev je, da po šolah učijo večinoma dobri, predani in zavzeti učitelji ter da je znanje naših otrok po objektivnih zunanjih raziskavah sodeč dobro. Posebej pohvalijo sistem jutranjega varstva, subvencionirano prehrano in organizirano podaljšano bivanje.

Slovenski šolski sistem pa ima tudi pomanjkljivosti in na teh področjih predlagajo izboljšave. Starši menijo, da je treba urediti učne načrte, saj so ti medpredmetno in vertikalno neusklajeni in preobloženi s faktografijo ter prezahtevni za določeno starost otrok. Šola je preveč storilnostno naravnana, kar povzroča pri otrocih negativni odnos do šole. Uspešnost otrok v šoli je preveč odvisna od domačega okolja in socialno-ekonomskega statusa staršev. Šola premalo krepi talente otrok. Starši želijo s svojimi predlogi sodelovati v javni razpravi pri spreminjanju šolskega sistema in nasploh okrepiti svojo partnersko vlogo, saj bi država morala upoštevati tudi glas staršev. Predlagajo redno posvetovanje s šolskim ministrstvom in sodelovanje staršev v različnih svetih na državni ravni.

Naslednji predlog Zveze svetov staršev je, da se v osnovne šole uvede enoten in celovit sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti ter se pri zunanjem nadzoru jasno opredeli vloga zavoda za šolstvo in šolske inšpekcije. Zagotoviti je treba mehanizme, ki bodo omogočali nagrajevanje in ukrepanje v primeru izkazane slabe kakovosti.

Tretji predlog zveze staršev se nanaša na zagotavljanje stabilne in celovite učbeniške politike. Treba je zagotoviti kakovostna učna gradiva za razumno ceno in slovenski proračun jo zmore zagotoviti za vse otroke brezplačno. Nadalje starši predlagajo, da se okrepi vzgojna moč šole, saj nekaterim otrokom družine ne zagotavljajo primerne spodbude in podpore pri odraščanju. Pri uresničevanju vzgojnih načrtov so med šolami nedopustno velike razlike, npr. obvladovanje nasilja je ponekod vzorno, drugod pa povsem neuspešno.

Dobri odnosi med učitelji in starši so nujni, zato je treba doseči družbeni dogovor o partnerskem sodelovanju, ki bo učiteljem omogočal avtoriteto in strokovno avtonomijo, staršem pa hkrati pravico do soudeležbe pri vzgoji njihovih otrok. Takojšnje izboljšave predlagajo starši tudi na področju prepoznavanja in obravnave otrok s posebnimi potrebami, saj so postopki predolgi in kriteriji pri izdajanju odločb o dodelitvi učne pomoči po Sloveniji neenotni. Zadnji predlog zveze staršev pa zadeva upravljanje šol oziroma izbiro ravnatelja. Menijo, da bi morali biti vsi deležniki s svojimi glasovi enakovredno zastopani.