Aditivi tudi v kislem zelju
Večina vzorcev kislega zelja, ki so jih vzeli pod drobnogled v zvezi potrošnikov, je vsebovala tudi aditive.
V zvezi potrošnikov svetujejo potrošnikom, da naj pri nakupu kislega zelja preberejo seznam sestavin in izberejo takega brez aditivov ali vsaj brez konzervansov ter z manj soli. Če ga uživajo v solati, naj izberejo nepasterizirano, pozorni naj bodo tudi na rok uporabe.
Kranj – V Zvezi potrošnikov Slovenije so vzeli pod drobnogled deset vzorcev kislega zelja različnih trgovskih in blagovnih znamk. Preverili so, kaj vse je poleg zelja v vrečkah in lončkih, ki jih ponujajo trgovci, pozorni pa so bili tudi na navedbo porekla. Kot so ugotovili, poreklo surovine, ki je zelo pomemben podatek za potrošnika, ostaja skrivnost, saj so na embalaži pregledanih izdelkov našli le podatek o tem, kje je bilo zelje kisano, in le na nekaterih podatke o proizvajalcu. Ko so proizvajalce dodatno vprašali o poreklu, je večina odgovorila, da za izdelavo zelja uporabljajo zeljne glave, pridelane v Sloveniji, nekateri pa tudi iz Avstrije in Nemčije. Tuš in Mercator pa jim na vprašanje nista odgovorila.
Čeprav so proizvajalci na embalaži navedli, da je zelje kisano na tradicionalni način, so med tržnim pregledom našli le eno »sveže« in eno pasterizirano kislo zelje, oba pa sta bila popolnoma brez aditivov. »Drugim so za zagotavljanje barve in daljšega roka uporabe dodali vsaj antioksidante (askorbinsko kislino), več kot polovica pregledanih izdelkov pa je vsebovala tudi konzervans kalijev sorbat,« je pojasnila Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala, da vsi postopki predelave – od ribanja (rezanja), biološkega kisanja do toplotne obdelave – lahko močno vplivajo na hranilno vrednost zelja in zmanjšajo vsebnost nekaterih vitaminov in mineralov. Zelje ima sicer nizko energijsko vrednost, vsebuje malo maščob in ogljikovih hidratov, vsebuje pa prehranske vlaknine, vitamine, minerale in tudi glukozinolate, ki po ugotovitvah nekaterih epidemioloških raziskav zavirajo nastanek različnih obolenj, med drugim nastanek nekaterih oblik raka.
Zelje vsebuje tudi sol, količina je sicer odvisna od izdelovalca, a večini bi na prehranskem semaforju zasvetila oranžna luč. V zvezi potrošnikov ob tem opozarjajo, da odrasli že s povprečno desetimi dekagrami kislega zelja pokrijejo dnevne potrebe po soli in da je vsebnost soli možno zmanjšati s spiranjem zelja pred zaužitjem.