Morska deklica, ki ruši globinske rekorde

Alenka Artnik, svetovna rekorderka v globinskem potapljanju na vdih, zadnja leta ruši rekorde v tem nenavadnem športu. O njem je ta teden spregovorila občinstvu v Centru slepih, slabovidnih in starejših v Škofji Loki in jim prikazala tudi film o svojem zmagovalnem potopu lani v Karibskem morju, ko je skupaj z italijansko tekmico dosedanji rekord poglobila za šest metrov.

Škofja Loka – Na posnetku se Alenka Artnik kot morska deklica potopi v globoko modrino. Na nogah ima veliko mono plavut, s pomočjo katere se prvih petdeset metrov poganja v globino, nato pa se prepusti prostemu padu, ko je vsako sekundo osredotočena in ta trenutek občuti kot globoko meditacijo. Ko doseže globino, ki jo je napovedala kot svoj cilj, vzame listič, ki jo čaka na cilju in se začne poganjati nazaj proti morski gladini. Nekje med potjo navzgor kamera zazna varnostna potapljača, zaradi varnosti se potop, ki poteka ob obteženi vrvi (ki pa se je tekmovalec seveda ne sme dotakniti) ves čas snema. Potop se zaključi s posebnim protokolom, ko tekmovalec pogleda iz vode, dvigne listič in s kretnjo pokaže, da je v redu. Sodnik mu nato izroči bel karton, ki pove, da je bil potop veljaven. Šlo je za zmagoviti potop v Roatanu v Karibskem morju, kjer je Alenka za šest metrov poglobila dosedanji svetovni rekord. Dosegla je globino 113 metrov in si svetovni rekord deli s tekmico (in prijateljico) Alessio Zecchini. Potop je trajal tri minute in 50 sekund.

Kako se je danes 38-letna Primorka sploh lotila tega nenavadnega športa? »Začela sem razmeroma pozno, stara trideset let. V življenju sem se iskala in nisem prav natančno vedela, kaj si želim. Ko pa sem prvič preizkusila potapljanje, sem vedela, kakor veš ob ljubezni na prvi pogled: to sem jaz, na ta način se lahko izražam,« je občinstvu v Škofji Loki povedala Alenka Artnik. V življenju je doživela več težkih preizkušenj, od alkoholizma v družini, smrti brata, ki je bil zasvojen z drogami, za rakom sta ji umrla oba starša. S sestro sta nato sklenili, da prodata dom, in Alenka je svoj delež vložila v šport. »Ko sem pred osmimi leti začenjala, sem vedela, da je voda moj element in da imam talent, nisem pa vedela, ali bom v tem športu dobra. Začela sem trenirati, in ko so prišli rezultati, sem bila vesela, da sem poslušala svojo intuicijo,« je pripovedovala o prvih še negotovih letih v športu, s katerim se zdaj ukvarja profesionalno.

Dobro leto dni je z Alenko kineziologinja Tea Košnjek iz Kranja, ki z njo trenira v telovadnici in bazenu. V teh dneh bo z njo odpotovala na Filipine, kjer se začenja potapljaška sezona, nato se bo Alenka naprej sama na Bahamih pripravljala na svojo letošnjo najpomembnejšo tekmo. Na vprašanje, kako sta se našli, je Tea Košnjek povedala, da se ukvarja s plavanjem, vselej pa jo je zanimalo tudi potapljanje. Alenki je pisala in tako se je začelo njuno sodelovanje.

Športniki, kot je Alenka Artnik, so s svojimi dosežki ovrgli preteklo prepričanje, da se človek ne more potopiti globlje kot 50 metrov. Seveda pa je treba s tehnikami izenačevanja pritiska natrenirati telo, da je sposobno presegati meje. »Te tehnike so zelo subtilne, pri potapljanju se je treba čim bolj sprostiti,« poudarja Alenka, ki so ji pri športu zelo pomembne disciplina, motivacija, koncentracija, samozavest, sprostitev, vse to pa dosega z dihalnimi vajami, meditacijo, jogo ... Potapljanje je zanjo tudi spiritualna izkušnja, poudarja. Med potapljanjem ne razmišlja, saj mora varčevati s kisikom, povsem se prepusti in osredotoči, potapljanje razume tudi kot nekakšno raziskovanje in potovanje vase. Na vprašanje iz občinstva, kaj vse vidi v modri globini in s katerimi živimi bitji se tam srečuje, pove, da tekmovalno potapljanje poteka v glavnem z zaprtimi očmi. Kadar pa se potaplja za svoj užitek, si ogleduje tudi živahen vodni svet. Včasih se na poti navzdol sreča tudi s potapljači, ki se potapljajo s kisikom. Mehurčki, ki pri tem nastajajo, se prava paša za oči in užitek, ko se potaplja vanje!