Znanja nihče ne more vzeti

»Lahko ti vzamejo vse, razen znanja,« je temeljno vodilo nove inženirke leta dr. Aide Kamišalić Lafitić, raziskovalke in predavateljice na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Ljubljana – Predvčerajšnjim so v Ljubljani razglasili rezultate drugega izbora inženirke leta, ki poteka v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade in sodelujočih partnerjev. Inženirka leta 2019 je postala dr. Aida Kamišalić Lafitić, raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki se ukvarja predvsem s tehnologijo veriženja blokov. Kipec ji je na zaključni prireditvi v Cankarjevem domu izročila lanska, prva slovenska inženirka leta Dora Domajnko, magistrica elektrotehnike in razvojna inženirka v komendskem podjetju RLS merilna tehnika. V tokratnem izboru sta bili sicer tako kot lani med desetimi nominirankami dve Gorenjki – Nina Lah iz Leka in Ana Robnik iz Iskratela.

Žirija izbora Inženirka leta 2019 je življenjsko zgodbo Aide Kamišalić Lafitić prepoznala kot navdih mladim, da sledijo svojim inženirskim sanjam – četudi so razmere, v katerih sanjarijo, zahtevne, so razložili. V 90. letih jo je iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo pregnala vojna, zaradi težke življenjske izkušnje pa je njeno temeljno vodilo postala misel: »Lahko ti vzamejo vse, razen znanja.« Pridobivanje znanja jo je tako vodilo od begunskega centra in šole preko Prve mariborske gimnazije do Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru. Za uspešno raziskovalno delo je prejela priznanje fakultete in leta 2003 pridobila diplomo univerzitetne diplomirane inženirke. Enajst let pozneje je z disertacijo na področju medicinske informatike postala doktorica znanosti s področja računalništva in informatike. Z akademskim delom Aida danes uspešno sooblikuje mednarodne projekte. Kot raziskovalka se v zadnjem času ukvarja s tehnologijo veriženja blokov, kjer ima kot soizumiteljica registriran patent v Sloveniji in vloženo soavtorsko prijavo mednarodnega patenta.

»Sama nisem imela v družini zgleda, sem se pa za študij odločila pragmatično. Raziskala sem, kaj me veseli, v čem sem dobra in kaj družba potrebuje. In ugotovila, da potrebuje inženirje in inženirke računalništva ter informatike. Potrebuje jih tudi še danes in v prihodnje, zato upam, da smo s svojim zgledom mlade spodbudili k temu,« je ob razglasitvi izpostavila Aida.

Poleg strokovnih dosežkov in z izjemno življenjsko zgodbo pa Aida navdihuje tudi s svojo osebnostjo. »Je mati dveh otrok in članica ženske nogometne ekipe ter je ob tem tudi družbeno angažirana. Je članica pobude Ladies in Informatics in prispeva k oblikovanju dekletom prijaznega delovnega okolja na Inštitutu za informatiko. S širino duha v vsakem delu svojega življenja deluje za skupno dobro,« je še razložila žirija.

Namen izbora Inženirka leta je čim širša in učinkovita družbena promocija inženirk. V Evropi se namreč za inženirske poklice izobražuje le dobra četrtina deklet, v Sloveniji ena tretjina. Kot pravijo organizatorji slovenskega izbora, sta med pomembnimi vzroki, da se dekleta ne odločajo za inženirske poklice, tudi pomanjkanje zgledov in neustrezna obrazložitev pomena vloge in prispevka inženirjev k razvoju družbe. Cilj izbora Inženirka leta je tako pokazati, kako zanimive stvari počnejo slovenske inženirke in kako prispevajo k napredku. Pomanjkanje žensk v inženirskih poklicih je sicer po besedah pobudnice izbora Medeje Lončar, direktorice Siemensa Slovenija in predsednice uprave Siemensa Hrvaška, skupen problem vseh razvitih držav sveta, ki si tudi vse prizadevajo, da to sliko spremenijo.