Za zdrav gib

Pred kratkim smo se Glasovi kolesarji zbrali v prostorih Gorenjskega glasa in prisluhnili predavanju našega člana Sama Šinika. Samo je navdušen kolesar in športnik, ki se že vrsto let ukvarja tudi z iskanjem različnih metod zdravega življenja, predvsem gibanja.

Najprej smo se pogovarjali o bolečini in kako jo dojemamo. Samo je poudaril, da je bolečina stanje, ko ti telo želi nekaj sporočiti. Občutimo jo na primer med rekreacijo, ko se ženemo skoraj do onemoglosti. To bolečino rekreativni športniki pogosto dojemamo kot nekaj pozitivnega, nekaj v smislu: bolj ko treniram, večja je bolečina in s tem je rezultat treninga boljši. Vrtimo se v začaranem krogu, ki je na prvi pogled pozitiven. Dejansko smo vedno boljši in dosegamo dobre rezultate. Dokler se ne poškodujemo ali zaradi prevelike količine treninga in drugih dejavnikov (stresa) pregorimo. Zaradi ponavljajočih se gibov, fizičnih ter čustvenih travm se pojavi kronična bolečina. Telo nas prisili k počitku.

In kako lahko rekreativci še bolje skrbimo za svoje zdravje? Samo nam predlaga, da že med treningom poskrbimo za zadostno količino počitka, kajti telo ni stroj, da bi ga lahko obremenjevali do onemoglosti. A počitek ni samo ležanje na kavču. Počitek je lahko tudi kakovosten, ko zavestno s svojimi možgani sproščamo zakrčene mišice oziroma nepotrebno mišično napetost.

To lahko počnemo tudi, ko smo zmerno aktivni, na primer med sproščeno hojo v naravi ali ko stojimo v vrsti pred blagajno v trgovini. Preverimo, kaj se nam v telesu zdi nerealno napeto, in to zavestno sprostimo. Čeprav stojimo ali sedimo »sproščeno«, večinoma lahko opazimo, kako imamo napete mišice okrog ramen in lopatic, napet trebuh in ledven del hrbta ter zadnjico.

Samo nam je pojasnil, da se je tudi sam dalj časa ubadal z iskanjem pravega pristopa k reševanju takšnih problemov. Ko je obiskal prvo delavnico AEQ metode® je spoznal, da je to tisto pravo. V metodo verjame in danes je učitelj tretje stopnje po AEQ metodi®. Njegovo poslanstvo je učiti ljudi, da za svoje zdravje naredijo več še v času, ko so zdravi. Pri tem na svojih delavnicah poučuje tudi, kako bolj zdravo dihati, kako hoditi, da pri tem aktiviramo čim več mišic, kakšno je zdravo gibanje. Spoznal je, da danes v športu veliko bolj uživa, ker je njegovo gibanje sproščeno in veliko bolj podobno otroškemu. Prav otroško gibanje bi morali spremljati in posnemati, pravi. Opazili bi, kako lahkotno in igrivo se gibajo otroci, ko se na primer učijo hoditi. Kljub navidezni počasnosti njihovega pristopa pri razvoju novih veščin njihovo učenje privede do hitrega napredka, ki pa ga odrasli ne zmoremo doseči niti s pridnostjo, trudom in premagovanjem samih sebe.