Temne sence mednarodnih uspehov
Za boljšo šolo (51)
Prejšnji teden sta Pedagoški inštitut in šolsko ministrstvo objavila poročilo o dosežkih slovenskih učencev in dijakov v mednarodni raziskavi znanja Pisa 2018. Pisa je mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, ki poteka v 79 državah sveta in zajema okoli šeststo tisoč 15-letnikov, med katerimi je bilo tudi 6400 slovenskih učencev osnovne ali dijakov srednje šole.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) raziskavo Pisa izvaja že od leta 2000, Slovenija pa se je vanjo vključila leta 2006. Namen raziskave ni preverjati poznavanja šolskih programov, pač pa ugotavljati kompetentnost, ki jo učenci potrebujejo za svoje poklicno in zasebno življenje in je pomembna tako za posameznika kot celotno družbo.
Slovenski 15-letniki so se dobro odrezali in so dosegli nadpovprečne rezultate, tako kot pri zadnjem merjenju leta 2015. Prva mesta med evropskimi državami dosegajo 15-letniki iz Estonije, Finske, Irske, Poljske, Švedske, Danske in Velike Britanije, v globalnem merilu pa so najboljši učenci iz Kitajske in Singapurja. Kljub dobremu rezultatu slovenskih šolarjev pa je bilo v zadnji raziskavi na vseh treh področjih zaznati manjši upad – pri bralni pismenosti za deset točk, pri naravoslovni pismenosti za šest in pri matematični za eno točko. Nekoliko nižji uspeh bo zagotovo predmet analiz in novih strategij za ponovno izboljšanje rezultatov, kar se je že zgodilo po letu 2009, ko je šolski sistem s posebnim projektom za krepitev bralne pismenosti to v nekaj letih dvignil nad mednarodno povprečje.
Vedno znova pa se v raziskavah pokaže, v Sloveniji bolj kot v drugih državah, da so deklice uspešnejše od fantov. Ker se to dogaja tudi pri šolskih ocenah, se bomo enkrat morali resno lotiti problema, zakaj imajo fantje kljub velikim sposobnostim v naši šoli večinoma slabši uspeh od deklet. Bralno pismenost, kjer je najbolj opazen padec, ponovno usmeriti navzgor, ne bo enostavno iz več razlogov. Podatki kažejo, da pri učencih, predvsem fantih, vztrajno upada veselje do branja. Uporaba digitalnih medijev, je pokazala raziskava, se je pri učencih v primerjavi z letom 2015 povečala z dveh na tri ure dnevno. Zasledili smo tudi podatek, da kar osemdeset odstotkov gimnazijcev bere samo še literaturo v angleškem jeziku. Skratka, slovenščini se slabo piše. Tudi zato, ker je po nekih raziskavah najmanj priljubljen predmet v osnovni šoli.
Raziskava Pisa je pokazala še eno neprijetno plat naše šole: 15-letniki so povedali, da dobijo pri pouku slovenščine premalo podpore učiteljev, dali so jim podpovprečno oceno. Učenci so ocenjevali tudi »navdušenje« učiteljev pri poučevanju maternega jezika in jih ocenili tako slabo, da je Slovenija pristala na zadnjem mestu od 79 sodelujočih držav. Za takšno oceno ne morejo biti odgovorni samo učitelji, treba se bo vprašati tudi o vsebini učnega načrta za slovenski jezik, motivaciji, izobraževanju in nagrajevanju učiteljev in tudi o bralni kulturi v šoli in družinah. V raziskavi Pisa izstopa tudi podatek, da je kar 35 odstotkov učencev pogosto ali vedno žalostnih in dobra polovica pogosto ali vedno zaskrbljenih. Šolski minister pravi, da je takšno čustveno stanje 15-letnikov alarmantno, zato upajmo, da se bo takoj lotil resnih analiz in bo na osnovi ugotovitev narejen strateški načrt odpravljanja naštetih problemov.