Vzgoja za aktivno državljanstvo
Za boljšo šolo (50)
Vse od začetka letošnjega šolskega leta lahko v medijih spremljamo razprave, ali bi bilo treba tudi v srednje šole vključiti dodatni predmet, ki bi dijake vzgajal in usposabljal za aktivno državljanstvo. V osnovni šoli v sedmem in osmem razredu tak predmet imamo – trenutno se imenuje Državljanska in domovinska vzgoja ter etika, toda ne daje tolikšnih učinkov, da bi se mladi politično bolj angažirali in šli po 18. letu vsaj na volišča.
Da smo državljani politično zelo pasivni in več od kritiziranja za domačo mizo ne spravimo skupaj, se verjetno vsi strinjamo. Zato računamo na mlade, da jih bo šolski sistem izobrazil in poučil, kaj je odgovorno državljanstvo in kako aktivno sodelovati pri upravljanju države. Raziskave kažejo, da je naša mladina dobro poučena in se marljivo naučijo vso teorijo o politični ureditvi države, ne želijo pa sodelovati v družbenem in političnem življenju. Ob različnih državnih praznikih, ko jih novinarji na cesti sprašujejo po imenih najbolj odgovornih političnih oseb v naši domovini in se izkaže, da jih ne poznajo, pa vidimo, da države v resnici ne poznajo. Kot da so se naučili samo za ocene, potem pa takoj odložili v zalogovnik pozabljenih in nekoristnih informacij.
Šolski strokovnjaki ponovno na veliko razpravljajo, katere vsebine o državljanski in domovinski vzgoji bi vključili še v srednje šole in kako bi za poučevanje usposobili učitelje. Še vedno pa se premalo ali nič ne govori o uporabi teoretičnih znanj v praksi. Šola je idealen prostor za učenje in preizkušanje načel demokratičnosti, strpnosti, medsebojnega sprejemanja in kritičnega razmišljanja. Vsak razred in vsak oddelek je država v malem, kjer bi se učenci lahko praktično seznanili z ustrojem in delovanjem svoje skupnosti. Na konkretnih primerih bi lahko spoznavali svoje in pravice drugih, seveda pa tudi dolžnosti, da bo medsebojno bivanje znosno. V svojem razredu bi se lahko otroci iz izkušenj učili, kaj je to demokratično odločanje in kdaj skušajo posamezniki uveljaviti svoje interese na račun drugih. Ko bodo s svojimi učitelji postavili šolska pravila in se dogovorili, kakšne bodo posledice, če jih bo kdo kršil, bodo praktično spoznali, kaj je to pravna država. In ko bodo v resnici prijateljsko povezani s svojimi sošolci, bodo vedeli, v kakšnih razmerah in stiskah živijo. Ko bodo pomagali, bodo razumeli, kaj je to socialna država. Pri vseh šolskih predmetih lahko najdemo vsebine, ki so primerne, da se z učenci pogovarjamo o aktualnih družbenih, političnih ali ekoloških vprašanjih. Potrebujemo le nekaj minut.
Mladi imajo izreden čut za pravičnost, naj ga razvijajo in ohranijo vse življenje. Šola naj bi gojila tudi razvoj kritičnega mišljenja. To se bo zgodilo samo v primeru, ko bodo učitelji učencem prisluhnili, z njimi razpravljali in jih učili, kako je treba svoje mnenje vedno utemeljiti in ga odkrito na glas povedati. Drugi učenci morajo stališčem svojih sošolcev spoštljivo prisluhniti in se nikdar posmehovati ali norčevati.
Mladi so naš prihodnji svet in družbena ureditev, zato jih ne pustimo spati na polju poznavanja teorije, pač pa jih dejavno vključimo v demokratične procese znotraj šole. Zaupajmo jim organizacijo in vodenje različnih akcij in šolskih projektov, in presenečeni bomo, kako odgovorno bodo izpeljali zadane naloge. Samo njihove morajo biti. To bo vzgoja za aktivno državljanstvo.