Franc Ksaver Zajec, prvi šolani kipar
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (227)
Na Sovodnju (občina Gorenja vas - Poljane) se je 4. decembra 1821 rodil kmetu Primožu in Gertrudi, rojeni Kavčič, kipar Franc Ksaver Zajec. Umrl je 8. februarja 1888 v Ljubljani.
V letih 1843–1847 se je učil pri podobarju L. Čeferinu v Idriji. Od leta 1851 je obiskoval münchensko akademijo, nato pa je študiral kiparstvo na dunajski akademiji. Bil je prvi slovenski akademsko šolani kipar 19. stoletja in ne le podobar, ki so mu zaupali tudi večja dela, ki so bila do tedaj domena tujih kiparjev. V času narodnega prebujenja je ustvaril pravo galerijo slovenskih znamenitih mož, ki zdaj predstavlja dokument njegove dobe. Bil je dober portretist, natančen tudi pri upodobitvi takratnih oblačil.
Zaradi nemirnih časov je moral leta 1848 zapustiti Dunaj. Vrnil se je v Idrijo k Čeferinu. Preživljal se je predvsem z delom v zasebnih kiparskih delavnicah. Leta 1853 se je vrnil in delal v podobarski delavnici M. Tomca v Šentvidu pri Ljubljani. Leta 1854 se je preselil v Ljubljano, kjer so mu občinski možje sicer dovolili opravljanje kiparskega poklica, saj je bil takrat edini kipar v Ljubljani, ki se je akademsko šolal. Leta 1853 je že razstavljal v razstavnih prostorih Redute na Trgu sv. Jakoba v Ljubljani, vendar je postal znan šele leta 1856 z velikimi kipi, naslovljenimi Emona, Pravica, Modrost, Postava, in drugimi, ki jih je izdelal za slavnostno okrasitev Ljubljane ob cesarjevem obisku. Za enako priložnost je leta 1883 izdelal tudi velika kipa Carniolia in Angel miru.
Veliko je delal s kamnosekom Ignacijem Tomanom ml. in nato s Feliksom. Bil je prijatelj Janeza Bleiweisa, J. Wolfa, F. Kurza v. Goldensteina, Jurija Šubica in drugih. V Zajčevi kiparski delavnici so se učili njegova sinova, A. Progar, F. Jontez, J. Žnider in drugi. V njegovem gospodinjstvu sta živela tudi podobarski pomočnik J. Grošelj in kipar J. Urbanija. Leta 1880 je skušal ustanoviti kiparsko šolo. Sprva je imel veliko naročil, nato vedno manj, tako da je moral prodati hišo in se preseliti. Revščine se je otepal pravzaprav celo življenje.
Kot učenec münchenske akademije ter z vplivi berlinske in dresdenske kiparske šole je na prehodu od neoklasicizma k realizmu oblikoval nekaj odličnih portretov, npr. Josipine Toman - Turnograjske (1858 doprsje, mavec), A. A. Wolfa (1860, doprsje, marmor), A. M. Slomška (1878, cela postava v naravni velikosti, marmor), J. Legata (1882, doprsje) ... Drugi pomembni doprsni portreti so bili V. Vodnik (1858, neznano kje), F. Prešeren (1865, nadnaravna velikost, neznano kje), J. Bleiweis (nadnaravna velikost, neznano kje), I. Knoblehar (1867, reliefno doprsje), P. Hitzinger (1875, glava, marmor). Serijsko je izdeloval tudi cele postave (visoke okoli 45 centimetrov) in doprsne portrete v mavcu, ki jih je po želji prevlekel s stearinom, bronom ali rumenkasto barvo: F. I. Baraga, Bleiweis, E. H. Costa (posnel je tudi njegovo posmrtno masko), Knoblehar, papež Pij IX., Prešeren, Slomšek (tudi trije portreti glave za spomenik), J. Stritar, J. J. Strossmayer, L. Toman, J. V. Valvasor, Vodnik, A. A. Wolf. Izdelal je tudi veliko cerkvenih plastik.
V umetnost kiparstva sta se usmerila tudi Zajčeva sinova Franc Ignac in Ivan Zajec, ki je avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani.
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Novem mestu se je 4. 12. 1907 rodil arhitekt, urbanist Edvard (tudi Edo) Ravnikar. S svojimi deli je pustil pečat tudi na Gorenjskem: grobišče talcev v Begunjah in grobišče v Dragi, več objektov v Kranju (dozidava stavbe MO Kranj, banka, hotel Creina, Globus).
V Kobaridu se je 5. 12. 1745 rodil zdravnik, tovarnar, frankofil Pagliaruzzi Natalis, vitez s Khislsteina. Leta 1793 je kupil grad Khislstein. Leta 1797 je postal kranjski župan.
Na Spodnjem Jezerskem se je 5. 12. 1901 rodil agronom in genetik Janez Zaplotnik.