Novembra, v prvem delu akcije Slovenija piha 0,0, so policisti odredili 13.182 alkotestov, od teh je bilo 374 pozitivnih. / Foto: Tina Dokl

Vinjeni vozniki povzročili več smrtnih nesreč kot lani

Včeraj se je začel drugi del preventivne akcije Slovenija piha 0,0. Policisti bodo ves mesec še bolj kot običajno preverjali treznost voznikov.

V novembrskem delu akcije Slovenija piha 0,0 so slovenski policisti v tednu dni odredili 13.182 alkotestov, od teh je bilo 374 pozitivnih. Pri 263 voznikih je bil rezultat alkotesta do 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku, pri 111 pa nad to mejo. Osem voznikov je alkotest odklonilo. Odredili so tudi 21 strokovnih pregledov za alkohol in 38 na prisotnost drog. Začasno so odvzeli 365 vozniških dovoljenj.

V petek popoldan je poostren nadzor prometa potekal v Škofji Loki. Policisti so obravnavali enega voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola (do 0,52 mg/l), osemnajst voznikov pa je kršilo druge predpise, največ zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo (devet) in neuporabe varnostnega pasu (sedem).

Kranj – »Za prometno varnost smo odgovorni prav vsi udeleženci v prometu. Če ste opiti, ne sedajte za volan. Naj vozi kdo, ki alkohola ni užival, ali pa uporabite javni prevoz. Skupaj poskrbimo za varnost na naših cestah,« ob začetku nove preventivne akcije Slovenija piha 0,0 pozivajo njeni organizatorji, med katerimi so poleg ministrstva za zdravje in Javne agencije RS za varnost cestnega prometa (AVP) še policija, Avto-moto zveza Slovenije, Zavod Varna pot in drugi.

Akcija (ne po naključju) sovpada z veselim decembrom, ki ga zaznamujejo številna praznovanja in zabave, v tem obdobju pa se običajno poveča tudi število prometnih nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki. Skupno sporočilo vseh sodelujočih zato je, da mora v prometu veljati ničelna toleranca do uporabe alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. To zavedanje bodo skušali okrepiti z organizacijo več preventivnih dogodkov po državi, med drugim pa so občinam zagotovili tri tisoč alkotestov za enkratno uporabo, ki jih bodo razdeljevali obiskovalcem v okviru terenskih akcij po lokalih in restavracijah. »Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi ne sodijo v promet v nobenih okoliščinah in pod nobenimi pogoji. Gre za osebno odločitev posameznika v prometu, posebej pa pri vožnji, da se tem substancam povsem odpove,« poudarja v. d. direktorice Agencije za varnost prometa Vesna Marinko.

Policisti na cestah in v lokalih

Svoje bodo že tradicionalno dodali tudi policisti, ki bodo do 31. decembra pogosteje kot običajno poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na slovenskih cestah. Med 9. in 15. decembrom se bodo slovenski policisti pridružili usklajenemu nadzoru Alcohol & Drugs, ki bo potekal v več evropskih državah. Kot je že znano, si bodo nekateri od vzornih voznikov do 20. decembra lahko prislužili tudi brezplačne vstopnice za tradicionalni koncert Policijskega orkestra s Tomislavom Jovanovićem - Tokcem (Dan D) in Neisho 15. januarja v Ljubljani.

»Policisti bomo izvajali tudi poostren nadzor nad spoštovanjem določb zakona o omejevanju porabe alkohola,« je dejal vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun. Policisti bodo tako preverjali, kje oziroma v katerih gostinskih lokalih so alkoholne pijače uživali vozniki, ki bodo kasneje kontrolirani v poostrenem nadzoru ali pa bodo vinjeni udeleženi v hujše prometne nesreč. »Poleg tega bomo kontrolirali tudi točenje alkohola mladoletnim osebam in alkoholiziranim posameznikom, predvsem v različnih lokalih,« je še napovedal.

Alkohol in hitrost najbolj smrtonosna kombinacija

Alkoholizirani vozniki so do 30. novembra na slovenskih cestah povzročili 1348 prometnih nesreč (lani 1323), v katerih je umrlo 31 oseb, kar je za 55 odstotkov več kot lani (dvajset oseb), opozarjajo na AVP. Poškodovanih je bilo 659 oseb (lani 713), od tega je bilo 119 huje poškodovanih (lani 140) in 540 lažje poškodovanih (lani 573). V večini primerov je bila ob alkoholu vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom neprilagojena hitrost. Letos se je zgodilo štirinajst takih nesreč, v njih pa je umrlo osemnajst oseb, medtem ko je bilo lani takih nesreč za šestdeset odstotkov manj. Na AVP med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč navajajo še nepravilno stran oz. smer vožnje (umrlo sedem udeležencev) in nepravilnost pešca (štirje umrli).

Zaradi nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom drog, je v tem letu umrlo osem oseb. Povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi so povzročili 67 prometnih nesreč (lani 81). Hudo telesno poškodovanih je bilo 23 udeležencev (enako kot lani), lažje telesno poškodovanih pa 45 udeležencev (lani 50).

Ti podatki terjajo ukrepanje, opozarja generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec. »Voznik pod vplivom teh snovi je nezanesljiv voznik in za promet nevaren, saj alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi močno vplivajo na koordinacijo gibov voznika, na vidno zaznavanje prometa in na reakcijski čas voznika,« je poudarila.

Po podatkih Policijske uprave Kranj se je do 25. novembra na gorenjskih cestah zgodilo skupno 1641 prometnih nesreč (lani 1568), v katerih je umrlo devet oseb (lani šest), 88 (lani 75) je bilo hudo poškodovanih, 437 (385) pa lažje. Devetindevetdeset povzročiteljev prometnih nesreč je bilo pod vplivom alkohola, lani pet manj. Povprečna stop­nja alkohola pri teh voznikih znaša 1,36 promila. Vseh prometnih udeležencev pod vplivom alkohola je bilo 1130, 210 voznikov pa je bilo še pozitivnih na teste za prepovedane droge oziroma so preizkus odklonili. Največ prometnih nesreč zaradi alkohola se je po podatkih AVP zgodilo v obalno-kraški in pomurski statistični regiji, največ oseb pa je v takih nesrečah umrlo v koroški, goriški in zasavski statistični regiji.