Predhodnica slovenske države

V Osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru gostuje razstava 33 dni – 100. obletnica ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki obuja pozabljen spomin na kratko obdobje državne entitete, ki bi jo lahko šteli za predhodnico današnje Slovenije.

Razstavo so lani ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne in nastanka države SHS zasnovali Narodni muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije in Arhiv Republike Slovenije. Na ogled je bila že v Ljubljani, Mariboru in Celju. Zdaj so jo ponudili osnovni šoli v Preddvoru, da bi odstrli tančico pozabe z zelo zanimivega obdobja slovenske zgodovine ter ga predstavili mladim nosilcem naše prihodnosti, je ob nedavnem odprtju razstave v avli šole v Preddvoru povedal organizator Boris Radjenović, sicer doma v občini Preddvor. Ravnatelj preddvorske šole Bogdan Sušnik je navdušen nad razstavo, ki prikazuje resda kratek, a pomemben čas v zgodovini naše države, ki ga moramo znova obuditi. Župan občine Rok Roblek podpira prizadevanje, da mladim odkrivamo zgodovino in krepimo spoštovanje do svoje preteklosti, tako namreč vemo, kdo smo in kam nas lahko pripelje prihodnost. Da smo prišli do lastne države, kar se zdi mlajšim generacijam danes nekaj samoumevnega, pa je moralo umreti mnogo ljudi, zlasti v burnem dvajsetem stoletju.

Razstava bo še januarja na ogled v zgornji avli preddvorske šole, učenci pa bodo imeli priložnost, da jim učitelji predstavijo tako 33 dni države SHS kot širši okvir dogajanja po razpadu avstro-ogrske monarhije, koncu prve svetovne vojne, boju za meje, ko so na pogorišču zgodovine začele nastajati nove države in je to predstavljalo začetek nekega novega časa. Žal je kratka epizoda prve slovenske države naglo zamrla, saj so jo ogrožali tako interesi Italije, ki je v skladu z Londonskim paktom zasedala Primorsko, Istro in Dalmacijo, kot pritisk Srbije v zvezi z uresničitvijo Krfske deklaracije. Država SHS je prenehala obstajati 1. decembra 1918, ko se je s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s prestolnico v Beogradu, je ob odprtju razstave o hitrem koncu takratne slovenske države dejal kustos in soavtor razstave Jože Podpečnik.

»Obdobje Države SHS ima prav poseben pomen. Narodna vlada SHS v Ljubljani, ki jo je vodil dr. Josip Pogačnik, je v času po razpadu avstro-ogrskega državnega okvira in konca prve svetovne vojne samostojno in neodvisno upravljala politično in gospodarsko življenje na Slovenskem. To je bila prva slovenska narodna vlada, nosilka slovenske državnosti in pravno najvišja oblast. Imela je tudi svojo vojsko, poveljeval ji je Lovro Gačnik, poveljevanje je potekalo v slovenskem jeziku,« je zanimive utrinke nizal Jože Podpečnik. Država SHS je bila kot samostojna državna skupnost ustanovljena 29. oktobra 1918 in je obstajala do 1. decembra 1918, torej zgolj 33 dni, kakor so tudi naslovili razstavo. Narodna vlada SHS v Ljubljani (v njej je bil tudi slovenski pisatelj Ivan Tavčar) pa je svoje državne obveznosti opravljala do 20. januarja 1919, ko je bila odpravljena s posebnim ukazom regenta Aleksandra Karađorđevića. Nadomestila jo je v pooblastilih zelo okrnjena Deželna vlada za Slovenijo, ki je bila podrejena vladi v Beogradu. Z njo se je uveljavila srbska hegemonija in oblast ni več imela za mar interesov ostalih. Tako po besedah Jožeta Podpečnika niti ni podelila spomenic slovenskim borcem za severno mejo.

Ko smo se v šoli učili o prvi slovenski vladi, je šlo za vlado, ustanovljeno maja 1945 v Ajdovščini. Kot govori zgodovina Države SHS, pa je bila prva vlada te države tik po prvi svetovni vojni. Šele v devetdesetih letih so znova začeli proučevati to obdobje in govorniki so ob razstavi izrazili veselje, da je zavest o pomenu Države SHS ter njene Narodne vlade vse večja.