Mednarodna zveza za pismenost (ILA) je Tilki Jamnik podelila priznanje za vseživljenjsko delo, predanost ter izjemne dosežke na področju pismenosti.

Prejela priznanje za pismenost

Tilka Jamnik z Verja je kot prva Neameričanka prejela priznanje Mednarodne zveze za pismenost. Že vse življenje je strastna bralka in v letu prebere več knjig, kot je dni. Med drugim je promotorka branja in velik poudarek daje družinskemu branju.

Maryann Manning special service award je nagrada oziroma priznanje, ki ga podeljuje Mednarodna zveza za pismenost (ILA) za vseživljenjsko delo, predanost ter izjemne dosežke na področju pismenosti. Letos jo je podelila petič, prvič pa jo je dobila Neameričanka. Šla je v roke Tilki Jamnik z Verja v medvoški občini. Je torej prva prejemnica priznanja iz Evrope, seveda tudi prva iz Slovenije.

»Zelo sem vesela, seveda, ponosna sem,« pravi. Kandidaturo so vložili in podprli Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS in Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. To je njena tretja nagrada, po nagradi Kalanovega sklada za projekt knjižne vzgoje (leta 1995) in Čopovi diplomi (leta 2011) za življenjsko delo na področju bibliotekarstva, na kateri je prav tako ponosna. Pred kratkim je postala tudi ime tedna na Valu 202, poleg tega je med finalistkami za Slovenko leta. »Ta malce bučna medijska pozornost me sicer spravlja v zadrego, obenem pa sem je zelo vesela, predvsem zaradi promocije branja. V medijih se veliko več pozornosti namenja ustvarjalcem literature in knjigam, kot pa spodbujanju branja. Toda predvsem pri delu z mladimi, z družinami in v medgeneracijskih skupinah vidim, kako zelo pomemben je primeren izbor knjig, prepričljiva predstavitev, topla spodbuda ...,« poudarja Tilka Jamnik, ki sebe opiše kot strastna bralka že vse življenje. Znana je tudi kot promotorka branja. Spremlja predvsem novosti na področju otroške in mladinske književnosti, bere kakovostna dela, tudi strokovno se izpopolnjujem na simpozijih in bere strokovne članke.

Knjige jo vedno znova navdušujejo. V letu jih prebere več, kot je dni. Za branje sta jo najprej navdušila starša, predvsem mama. Tudi sama velik poudarek daje družinskemu branju. »Družinsko branje je 'zibelka branja'. Branje otroku v predšolskem obdobju spodbuja njegov vsestranski razvoj, govorni, intelektualni, domišljijski, čustveni, socialni. Je dobra osnova za kasnejše uspešno učenje v šoli, za razvoj poklicne kariere in polnejše življenje. Ob branju se poglabljajo tudi čustvene vezi med otrokom in odraslimi, ki mu berejo. Poleg tega pa spodbuja tudi bralno pismenost odraslih, ki berejo otroku. Skupaj uživajo v leposlovju, skupaj iščejo odgovore na otrokova vprašanja v informativnih virih in ob tem se tudi odrasli marsikaj naučijo. Otroci vidijo svoje starše, ki berejo, in to jim potrjuje izkušnjo, da je branje potrebno in prijetno vse življenje. Nekatere odrasle pritegnemo k branju prav zaradi njihovih otrok,« pove in doda, da tisti starši, ki so tudi sami bralci in se zavedajo pomena branja za otrokov razvoj, berejo svojim otrokom in z njimi obiskujejo knjižnico: »Teh je približno tretjina. S predavanji, bralnimi delavnicami in bralnimi projekti potem pridobimo še tretjino staršev, da vsaj v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju berejo svojim otrokom, tretjine pa žal ne pridobimo.«

Na vprašanje, katera knjiga jo je najbolj navdušila, odgovori, da je to zelo pogosto tista, ki jo ravnokar bere, posebej pa omeni knjigo Michaela Endeja Neskončna zgodba (v prevodu Janeza Gradišnika). Tudi sama je avtorica knjig. »Po pregledu v Cobissu imam kot avtorica in soavtorica, z vsemi ponatisi seveda, 161 tiskanih enot: 59 učbenikov, 32 delovnih zvezkov, 15 priročnikov, 6 zbornikov, 5 spremnih besed. Če bi govorila na pamet, bi se spomnila naslednjih: en priročnik Književna vzgoja otrok v predbralnem obdobju, tri slikanice (V knjižnici z ilustracijami Alojza Zormana Fojža, Pika v knjižnici in Ostržek bere za bralno značko, obe z ilustracijami Petra Škerla), potem pa soavtorstvo učbeniških kompletov za slovenščino v prvem triletju osnovne šole pri Mladinski knjigi in vrsto prispevkov o branju v različnih zbornikih in revijah,« še pojasni.

Nad knjigami navdušuje tudi bralce v domači Knjižnici Medvode, kjer že deseto sezono vodi Knjižne večere za odrasle.